Četrtek, 28. 12. 2023, 9.31
11 mesecev, 4 tedne
673. DAN VOJNE V UKRAJINI
V Rusiji skozi okno v smrt padel še en zaveznik Putina
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,02
Seznam vplivnih Rusov, ki so od začetka ruske invazije Ukrajine umrli v nepojasnjenih okoliščinah, obsega že ne najnižje dvomestno število imen.
Številnim vplivnim Rusom, ki so v sumljivih ali nepojasnjenih okoliščinah umrli od začetka vojne v Ukrajini, predvsem po padcih skozi okna, se je ta teden pridružil še Vladimir Egorov. 46-letni lokalni politik iz sibirskega Tobolska, eden najbogatejših v regiji, in član vladajoče ruske (in Putinove) stranke Združena Rusija je po poročanju ruskih medijev v sredo domnevno padel skozi okno v tretjem nadstropju domače hiše.
19.18 V Rusiji skozi okno v smrt padel še en zaveznik Putina
16.47 Ruski pesnik zaradi kritik na račun vojne v Ukrajini obsojen na sedem let zapora
13.20 Tovorna ladja v Črnem morju domnevno zadela mino
9.53 ZDA sprostile zadnji sveženj vojaške pomoči Ukrajini za zdaj
9.33 Mednarodna pomoč Ukrajini v 2023 presegla 38 milijard evrov
19.18 V Rusiji skozi okno v smrt padel še en zaveznik Putina
O smrti Vladimira Egorova, ki naj bi bila posledica padca skozi okno v tretjem nadstropju, je poročalo več ruskih (lokalnih) medijev, med drugim REN TV, Izvestia in 72.ru, ki sicer dodaja navedbo neimenovanega vira, da naj bi imel politik tudi težave s srcem.
Someone upset #Putin?
— Tim White (@TWMCLtd) December 27, 2023
A councillor from the Tsar's "United Russia" party for some reason decided to "fall out of a window" in #Tobolsk.
Vladimir Egorov was just 46. His body was discovered earlier today. pic.twitter.com/svslsk5p7b
Ruska tiskovna agencija RIA Novosti medtem poroča, da okoliščine smrti Egorova preiskujejo lokalne oblasti.
Egorov je sicer veljal za enega najbogatejših lokalnih politikov v Tjumenski oblasti. Njegova letna plača naj bi po poročanju ruskih medijev znašala skoraj sto tisoč evrov.
Domnevni padec skozi okno Vladimirja Egorova je sicer še ena v vrsti nenavadnih ali celo sumljivih smrti vplivnih Rusov, odkar se je začela vojna v Ukrajini. Konec junija letos je po padcu skozi okno umrla Kristina Baikova, 28-letna podpredsednica ruske banke Loko-Bank, decembra lani je v Indiji skozi okno padel in umrl ruski tajkun Pavel Antov, septembra lani je skozi okno bolnišnice v smrt padel šef energetskega giganta Lukoil. Maja lani je po domnevnem zdrsu in padcu v prepad umrl generalni direktor Putinovega priljubljenega smučišča Krasnaya Polyana, 37-letni Andrej Krukovski.
Več primerov najdete v tem prispevku:
16.47 Ruski pesnik zaradi kritik na račun vojne v Ukrajini obsojen na sedem let zapora
Sodišče v Moskvi je danes obsodilo 33-letnega pesnika Artjoma Kamardina na sedemletno zaporno kazen, ker je lani septembra na protestu proti mobilizaciji recitiral pesem proti vojni v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kamardin je bil aretiran septembra lani, ko je na protestu, ki je potekal na enem od trgov v ruski prestolnici, recitiral svojo pesem z naslovom Ubij me, miličnik. Ob tem je vzklikal tudi ostre slogane proti imperializmu in ruski priključitvi ukrajinskih ozemelj.
Poem imprisonment. Paranoid Putin's so scared of criticism of his disastrous invasion of #Ukraine, he's throwing people in jail for reading poems. Today poets Artyom Kamardin & Yegor Shtovba were given 7 years & 5.5 years for reciting verses condemning Russia's invasion of… pic.twitter.com/t9LdtuPIWT
— Glasnost Gone (@GlasnostGone) December 28, 2023
33-letni Rus je dejal, da je bilo njegovo pridržanje še posebej nasilno. Trdil je, da so ga policisti praktično posilili in ga nato prisilili, da je posnel video, v katerem se je opravičil za svoja dejanja. Pred tem naj bi grozili tudi njegovi tedanji partnerki.
Poleg Kamardina je bil danes na pet let in pol zapora obsojen tudi 23-letni Jegor Štovba, ki je prav tako sodeloval na istem protestu, poroča AFP. Oba sta bila obsojena zaradi "spodbujanja sovraštva" in "pozivanja k dejavnostim, ki ogrožajo državno varnost".
Štovba je danes pred sodiščem vztrajal, da z udeležbo na protestu ni kršil zakona, Kamardin pa je prosil za pomilostitev in dejal, da se ni zavedal tega, da bi s svojimi dejanji kršil zakon. "Nisem junak in nikoli nisem nameraval iti v zapor zaradi svojih prepričanj," je dejal v izjavi, objavljeni na omrežju Telegram.
Ruske oblasti so po navedbah AFP od februarja lani zaradi protestov proti vojaški operaciji v Ukrajini doslej pridržale že več tisoč ljudi.
13.20 Tovorna ladja v Črnem morju domnevno zadela mino
Tovorna ladja, ki je bila na poti v ukrajinsko pristanišče, je v Črnem morju domnevno zadela mino, zaradi česar je izgubila nadzor nad plovbo, na palubi pa je izbruhnil požar, je sporočila ukrajinska mejna straža. Dva mornarja sta ranjena, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tovorna ladja, ki je bila na poti v ukrajinsko pristanišče, je v Črnem morju domnevno zadela mino, zaradi česar je izgubila nadzor nad plovbo, na palubi pa je izbruhnil požar, je sporočila ukrajinska mejna straža. Dva mornarja sta ranjena, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ukrajinske oblasti niso pojasnile, kdaj in kje se je incident zgodil. Sporočile so le, da je ladja plula pod panamsko zastavo in da je bila na poti v eno od pristanišč ob Donavi.
Spletna stran Maritime Bulletin, ki spremlja tovorne ladje, je zapisala, da je v sredo pri krmi ladje, ki je v lasti Grčije in je plula pod zastavo Paname, eksplodirala mina. Ladja je bila na poti v Izmail.
Predstavnik grškega ladjarja Nava Shipping je medtem sporočil, da vzrok nesreče še ni znan. Kapitan jih je obvestil, da je odjeknila eksplozija. Dobili so še informacijo, da nihče ni huje poškodovan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zaradi nevarnosti ruskega napada z morja je Ukrajina kmalu po začetku vojne februarja 2022 namestila mine na delu črnomorske obale. Zaradi porušitve jezu na reki Dneper junija 2023 je v morje odplaknilo tudi več min, ki so bile nameščene na jugu Ukrajine. Kijev obenem obtožuje rusko črnomorsko floto, da z minami ovira pomorsko trgovino v Črnem morju.
9.53 ZDA sprostile zadnji sveženj vojaške pomoči Ukrajini za zdaj
Bela hiša je odobrila še zadnji letošnji sveženj vojaške pomoči za Ukrajino v vrednosti 250 milijonov dolarjev. Paket vključuje zračno obrambo, topništvo, strelivo za lahko orožje in protitankovsko orožje, piše MMC RTV Slovenija.
"Naša pomoč je bila bistvenega pomena za podporo ukrajinskim partnerjem pri obrambi svobode pred rusko agresijo. Koalicija več kot 50 držav še naprej podpira ukrajinske sile in kongres mora hitro ukrepati za zaščito interesov naše nacionalne varnosti s pomočjo Ukrajini," je sporočil ameriški državni sekretar Anthony Blinken.
A to je tudi zadnja ameriška pomoč, ki je še na voljo brez nove potrditve kongresa, v katerem pa so pogovori na to temo zastali, poroča BBC.
Ukrajina ob tem vztrajno opozarja, da za vojaško zmago nad Rusijo in za potrebe svojih javnih financ nujno potrebuje dodatno zahodno pomoč. A zavezniki v Washingtonu in Evropi so vse manj navdušeni nad neskončnim oboroževanjem in finančno pomočjo Kijevu, ki v svoji protiofenzivi ni dosegel kakšnega resnega preboja proti ruskim silam.
Čeprav ima pomoč Ukrajini široko podporo kongresa, pa so dogovor o dodatni vojaški pomoči ustavili republikanci, ki vztrajajo, da morajo biti strožji varnostni ukrepi na ameriško-mehiški meji del kakršnegakoli dogovora o vojaški pomoči. Paket v vrednosti 110 milijard dolarjev je vključeval okoli 62 milijard dolarjev za Ukrajino in 14 milijard dolarjev za Izrael.
Vsi republikanski senatorji so glasovali proti, pridružil pa se jim je tudi Bernie Sanders, neodvisni senator, ki običajno glasuje z demokrati, a je tokrat izrazil nasprotovanje pomoči Izraelu zaradi njegove agresivne vojne proti Hamasu.
Senatorjev ni omajal niti obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki jih je skušal osebno prepričati o pomoči. Za zadnji paket pomoči bodo ZDA orožje poslale iz obstoječih zalog Pentagona, za kar ni potrebna odobritev Kongresa.
Odkar je Rusija februarja lani napadla Ukrajino, so ZDA Kijevu zagotovile skupaj skoraj 40 milijard evrov vojaške pomoči.
9.33 Mednarodna pomoč Ukrajini v 2023 presegla 38 milijard evrov
Ukrajina je v letu 2023 prejela več kot 38 milijard evrov mednarodne pomoči, je v sredo za Forbes Ukrajina povedal njen finančni minister.
"To nam je omogočilo financiranje vseh potrebnih izdatkov," je dejal finančni minister Sergij Marčenko.
Večina pomoči je bila namenjena obrambi Kijeva pred nenehnimi napadi Kremlja. Vendar je bilo nekaj denarja porabljenega tudi za financiranje notranjih beguncev, pokojnin in državnih plač. Marčenko je dejal, da je bilo leto 2023 finančno stabilnejše od leta 2022, ko je Rusija začela svojo obsežno invazijo. Dodal je, da vsak dan vojne stane 120 milijonov evrov.
"Manj me skrbi leto 2024 kot leto 2025," je dejal.
Ukrajina je v boju proti ruski agresiji močno odvisna od sredstev iz ZDA in EU. Toda ameriški predsednik Joe Biden se pri poskusih razširitve pomoči Ukrajini sooča z izzivi v kongresu, v katerem prevladujejo republikanci. Bidna prihodnje leto čakajo tudi volitve, pri čemer je veliko opazovalcev zaskrbljenih, da bi ZDA morda spremenile svoje stališče do Ukrajine, če bi ameriški demokrati izgubili Belo hišo. Tudi v Evropski uniji bodo prihodnje leto na vrsti parlamentarne volitve.
