Zelenski priznal: Napredek proti ruski vojski je slabši, kot smo pričakovali

21.12 Zelenski priznal: Napredek v protiofenzivi proti ruski vojski je slabši, kot smo pričakovali

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da je napredek v protiofenzivi Ukrajine proti ruskim silam slabši, kot so pričakovali. "Nekateri verjamejo, da je vojna v Ukrajini hollywoodski film, in takoj pričakujejo rezultate. A ni tako," je povedal za BBC. Dodal je, da so ogrožena življenja številnih ljudi in da je treba temu posvetiti največ pozornosti.

"Nekateri poskušajo pritiskati na nas, mi pa bomo z vsem spoštovanjem na bojišču napredovali tako, kot mi mislimo, da je najbolje," je sklenil.

19.51 Slovenija v Londonu najavila dodatnih šest milijonov evrov pomoči Ukrajini

Slovenija je danes na konferenci o okrevanju Ukrajine v Londonu najavila dodatnih šest milijonov evrov pomoči, namenjene obnovi in blaženju posledic vojne. Na pomoč pri obnovi so pripravljena tudi slovenska podjetja. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar je ob tem spomnil na vso dosedanjo pomoč Slovenije, ki načrtuje tudi novo.

🇸🇮🤝🇺🇦

"To help #Ukraine mitigate the consequences of the war, #Slovenia has just allocated an additional over 6 mio euros and is planning further assistance," StateSec @Samuel_Zbogar announced at the Ukraine Recovery Conference.

🔗👉 https://t.co/vxYbOLFLkA#URC2023 pic.twitter.com/itOLC3JGI4

— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) June 21, 2023

Žbogar je poudaril, da je Slovenija od prvega dne vojne solidarna z Ukrajino in ji nudi izdatno vsestransko pomoč in politično podporo. Kot je spomnil, se je pred kratkim Slovenija odzvala s humanitarno pomočjo žrtvam poplav po zrušenju jezu na hidroelektrarni Nova Kahovka. "Za pomoč Ukrajini pri blaženju posledic vojne je slovenska vlada te dni namenila dodatnih šest milijonov evrov in načrtuje še nadaljnjo pomoč. Naše dejavnosti so usmerjene v razminiranje, rehabilitacijo žrtev vojne, psihosocialno pomoč otrokom in njihovim družinam ter pomoč na področju zdravstva," je povedal.

V luči gospodarskih izzivov se po njegovih besedah pripravljajo, da pri obnovi Ukrajine pomagajo skupaj s svojimi izvajalskimi institucijami in slovenskimi podjetji. "Slovenska vlada pripravlja uredbo o zavarovanju mednarodnih gospodarskih poslov v Ukrajini v času vojne. Ta bo slovenskemu zasebnemu sektorju olajšala vlaganje v prednostne projekte in sektorje ukrajinskega gospodarstva, kar bo prispevalo k nujnemu družbenemu in gospodarskemu okrevanju," je pojasnil.

Konference, ki se bo končala v četrtek, se sicer udeležujejo voditelji in predstavniki več kot 60 držav ter delegati številnih korporacij in multinacionalk. Cilj konference je med drugim tudi pritegniti zasebni sektor ter razvojne in finančne institucije k naložbam v državi ter sodelovanju pri njeni obnovi.

Po navedbah gostitelja, britanskega premierja Rishija Sunaka se je že več kot 400 podjetij iz 38 držav zavezalo k sodelovanju pri obnovi Ukrajine. Konference se udeležujejo tudi predstavniki SID banke in slovenskih podjetij, so navedli na zunanjem ministrstvu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru na daljavo dejal, da bi njegova država lahko bila "največji vir gospodarske, industrijske in tehnološke rasti v Evropi v desetletjih in desetletjih".

17.40 Prvi vojni ujetniki, ki jih je Moskva predala Budimpešti, že v Ukrajini

Ukrajina je danes potrdila, da so se trije izmed enajsterice vojnih ujetnikov, ki jih je Moskva nedavno predala Budimpešti, vrnili v domovino. Komisar za človekove pravice ukrajinskega parlamenta Dmitro Lubinec je ob tem izrekel kritiko na račun Madžarske, ki da otežuje postopke. Bruselj bo glede zapletov zahteval pojasnila madžarske vlade.

Lubinec je za eno od lokalnih televizij Budimpešto obtožil, da omejuje dostop ukrajinskih organov do nekdanjih vojnih ujetnikov, hkrati pa madžarski vladi očita, da je transfer ujetnikov izpeljala prikrito, s čimer naj bi kršila mednarodno humanitarno pravo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarska sicer zavrača trditve, da Ukrajini omejuje dostop do omenjenih posameznikov, iz urada madžarskega premierja Viktorja Orbana pa so potrdili, da so Kijev o prihodu enajsterice obvestili naknadno.

Po navedbah madžarskih medijev naj bi šlo za ujetnike madžarskih korenin iz Zakarpatja, ki jih je v Madžarsko prepeljala tamkajšnja ruska pravoslavna cerkev. 

Vodja Orbanovega kabineta Gergely Gulyas je ta teden pojasnil, da posameznikov niso obravnavali kot vojne ujetnike, saj da so bili v Rusiji izpuščeni ter so imeli možnost zapustiti državo, kadarkoli so želeli. 

V Zakarpatju, najbolj zahodni regiji Ukrajine, živi okoli 150 tisoč etničnih Madžarov. Kot ukrajinski državljani so vpoklicani v ukrajinske oborožene sile tako kot drugi Ukrajinci. Orbanova vlada od leta 2010 podeljuje madžarsko državljanstvo in potne liste etničnim Madžarom v sosednjih državah. Tistim izmed enajsterice osvobojencev, ki še niso imeli madžarskega državljanstva, je vlada podelila status beguncev, je pojasnil Gulyas.

Tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Peter Stano je danes dejal, da bo Bruselj od madžarske vlade zahteval pojasnila glede ujetnikov. EU vztraja, da bi vsaka takšna akcija morala biti usklajena z ukrajinskimi oblastmi. Madžarska izmed vseh članic EU goji do Moskve najbolj naklonjena stališča, medtem ko so odnosi s Kijevom že dolgo napeti ravno v zvezi s statusom madžarske manjšine v Zakarpatju.

16.36 EU zvišuje zgornjo mejo sklada za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini

Države članice EU so danes potrdile povišanje zgornje meje sklada, iz katerega sofinancirajo tudi dobave orožja Ukrajini, za dodatne 3,5 milijarde evrov. V okviru evropskega mirovnega instrumenta, ki je namenjen tudi pomoči drugim državam po svetu, bo tako na voljo približno 11,5 milijarde evrov.

"Današnja odločitev potrjuje zavezanost EU, da bo še naprej podpirala svoje partnerje na področju varnosti in obrambe," je ob dogovoru stalnih predstavnikov držav članic zapisalo švedsko predsedstvo Svetu EU.

Evropski mirovni instrument, v katerega članice prispevajo neposredno, je bil sicer ustanovljen marca 2021, da bi EU omogočil financiranje vojaške pomoči njenim mednarodnim partnerjem v luči prizadevanj po okrepitvi njene mednarodne vloge. Iztekel se bo leta 2027. Članice so zgornjo mejo za dve milijardi evrov zvišale že sredi marca, in sicer na nekaj manj kot osem milijard evrov. Ob dodatnem zvišanju bo tako zgornja meja znašala približno 11,5 milijarde evrov.

Doslej so za dobavljanje vojaške opreme Ukrajini odobrili približno 5,6 milijarde evrov iz tega sklada. 3,6 milijarde evrov je namenjenih sofinanciranju dobav orožja s strani članic Ukrajini, dve milijardi pa izvajanju načrta za dobave topniškega streliva tej državi, ki se sooča z rusko agresijo. Sredstva, a v veliko manjših vsotah, so namenili tudi že za pomoč drugim državam po svetu, med drugim zahodnobalkanskim, Moldaviji, Gruziji, Somaliji in Maliju.

15.59 Število mrtvih po uničenju jezu Kahovka še naprej narašča

Število smrtnih žrtev poplav, ki jih je v začetku meseca povzročilo uničenje jezu Kahovka na reki Dneper na jugu Ukrajine, je na območjih pod nadzorom ruskih sil naraslo na 41, so danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile tamkajšnje oblasti. "Žal se je število mrtvih povečalo na 41," je sporočil visoki uradnik ruskih okupacijskih oblasti na območju Andrej Aleksejenko. 

Na območjih pod nadzorom ukrajinskih sil je zaradi poplav po zadnjih podatkih umrlo najmanj 16 ljudi, 31 pa jih pogrešajo.

Jez hidroelektrarne v Novi Kahovki v regiji Herson na jugu Ukrajine je bil uničen 6. junija, sprti strani pa odgovornost za to pripisujeta druga drugi. Vode so poplavile obsežna območja, prisilile tisoče ljudi v evakuacijo in povzročile zaskrbljenost tako pred humanitarno kot okoljsko katastrofo.

15.46 Članice EU z dogovorom o enajstem svežnju sankcij proti Rusiji

Države članice EU so se danes dogovorile o enajstem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, je danes sporočilo švedsko predsedstvo Svetu EU. Ukrepi so med drugim namenjeni preprečevanju izogibanja sankcijam, so še navedli. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že pozdravila dogovor.

I welcome the political agreement on our 11th sanctions package.

It will deal a further blow to Putin’s war machine with tightened export restrictions, targeting entities supporting the Kremlin.

Our anti-circumvention tool will prevent Russia from getting its hands on… https://t.co/MlQlxNzNeR

— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) June 21, 2023

Von der Leyenova je sporočila, da bo mehanizem, namenjen preprečevanju izogibanja sankcijam, preprečil Rusiji, da bi prišla do blaga, za katero veljajo evropske sankcije. "Sveženj bo z omejitvami izvoza in ukrepi proti pravnim osebam, ki podpirajo Kremelj, zadal nov udarec vojaškemu stroju ruskega predsednika Vladimirja Putina," je še zapisala na Twitterju.

Eden od predvidenih ukrepov bi omogočal omejitev izvoza v tretje države, ki ne bi sodelovale pri izvajanju sankcij. Poleg tega je EU po neuradnih informacijah na seznam podjetij, ki jim je prepovedano dobavljati blago, ki bi ga lahko Rusija uporabila v vojaške namene, uvrstila podjetja v Iranu, Siriji, Armeniji, Združenih arabskih emiratih in Uzbekistanu.

Na seznamu so tudi tri podjetja s sedežem v Hongkongu, ni pa petih podjetij s sedežem na celinskem Kitajskem, ki so bila na predlaganem seznamu komisije. EU je obenem dopolnila seznam posameznikov in pravnih oseb, za katere velja prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU. Dodala je 71 posameznikov in 33 podjetij. Med njimi je več vojaških poveljnikov, članov delovne skupine za vojaško mobilizacijo, pa tudi sodnikov in novinarjev oz. televizijskih voditeljev.

Po današnjem dogovoru na ravni stalnih predstavnikov pri EU morajo države članice zdaj nove sankcije še uradno potrditi v pisnem postopku.

Predsednica von der Leyen je enajsti sveženj sankcij naznanila ob obisku v Kijevu na dan Evrope 9. maja. Pred tem je EU sprejela deset paketov ukrepov proti Rusiji. Med ključnimi so embargo na uvoz večine ruske nafte v EU, pri čemer je unija skupaj s partnericami v skupini G7 uvedla tudi cenovno kapico za nafto, ki jo Rusija izvaža v tretje države. Ukrepi iz prejšnjih svežnjev vključujejo še prepoved uvoza in izvoza blaga, sektorske gospodarske sankcije in izključitev ruskih bank iz sistema Swift.

14.37 Von der Leyenova: Ukrajina napreduje na poti v EU

Ukrajina napreduje pri sprejemanju reform na področju pravosodja, boja proti korupciji in medijev, je na donatorski konferenci v Londonu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Cilj je na vidiku, je dejala o ukrajinski poti v EU. Na konferenci je predstavila nov instrument EU za podporo Ukrajini v višini 50 milijard evrov.

The @EU_Commission presents an update on the progress made by Ukraine on reforms.

The goal is in sight. We'll work together to the finish line.

We want to match 🇺🇦 reforms with 🇪🇺 investments.

Our proposed Facility for Ukraine would ensure support until 2027 with up to €50 bn

— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) June 21, 2023

"EU ima glede prihodnosti Ukrajine posebno odgovornost. Ko si Ukrajinci zamišljajo svojo prihodnost, vidijo zastave EU nad njihovimi mesti," je danes povedala von der Leyenova. Izrazila je prepričanje, da bo Ukrajina postala del unije.

Kljub ruski agresiji je Ukrajina, ki je status kandidatke za članstvo prejela pred enim letom, izjemno pospešila sprejemanje reform, nujnih za približevanje uniji, je še dejala predsednica komisije. Bruselj zato danes predstavlja ustno poročilo o napredku, ki ga je Ukrajina naredila na področjih pravosodja, boja proti korupciji, medijev in pravic manjšin.

"To poročilo kaže, da je cilj na vidiku. Sodelovali bomo z Ukrajino, da bi ga dosegla," je poudarila von der Leyenova.

Povedala je še, da mora EU za vsak korak, ki ga Ukrajina naredi proti njej, narediti en korak proti Ukrajini. Zato je komisija v torek v okviru revizije večletnega finančnega okvirja predstavila nov instrument za podporo Ukrajini v višini do 50 milijard evrov do leta 2027. Šlo bo tako za nepovratna sredstva kot posojila.

Predsednica komisije je ob tem napovedala, da bo do poletnega premora predstavila predlog, ki bo omogočal uporabo ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij. "Storilec mora namreč odgovarjati," je poudarila.

Skupaj s Kijevom bodo pripravili načrt za naložbe in reforme, ki bo po njenih besedah zagotovil tudi predvidljivost za zasebne vlagatelje. Na konferenci jih je pozvala, naj tudi oni sodelujejo pri obnovi Ukrajine.

Vmesno poročilo o napredku Ukrajine pri sprejemanju reform bo evropski komisar v četrtek predstavil ministrom članic Unije, pristojnih za evropske zadeve, na neformalnem zasedanju v Stockholmu. Ključno bo sicer celovito poročilo o širitvi, ki ga komisija običajno predstavi jeseni.

14.22 Zaveznice Ukrajini na konferenci v Londonu obljubile dodatno pomoč

Več zahodnih voditeljev je prvi dan konference o okrevanju Ukrajine v Londonu obljubilo dodatno pomoč tej državi, ki se od februarja lani sooča z rusko invazijo. Srečanje je prek videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je ob tej priložnosti tam zbranim gospodarstvenikom predstavil tudi poslovne priložnosti.

Nedavno skupno poročilo Svetovne banke, Združenih narodov, Evropske unije in ukrajinske vlade je ceno okrevanja Ukrajine ocenilo na 441 milijard ameriških dolarjev (404 milijarde evrov), poročajo tuje tiskovne agencije.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ameriški državni sekretar Antony Blinken in gostitelj, britanski premier Rishi Sunak, so vsi sporočili, da bo Rusija tako ali drugače plačala za uničenje, ki ga je povzročila. Von der Leyenova je povedala, da bo v prihajajočih tednih predstavljen predlog, da se okrevanje in obnova Ukrajine financira iz ruskih sredstev, ki so bila zamrznjena v okviru gospodarskih sankcij, ki jih je Zahod uvedel proti Rusiji.

Konference se udeležujejo voditelji in predstavniki več kot 60 držav ter delegati številnih korporacij in multinacionalk. Po navedbah Sunaka se je že več kot 400 podjetij iz 38 držav zavezalo k sodelovanju pri obnovi Ukrajine. Za ta namen je bila oblikovana tudi posebna platforma, ki spodbuja trgovino in tuje investicije, v zameno pa obljublja liberalizacijo ukrajinskega gospodarstva in boj proti korupciji.

Zelenski je v svojem nagovoru na daljavo nagovoril delegate, rekoč, da vsak dan vojne prinaša dodatno uničenje, gospodarstvenikom pa sporočil, da je Ukrajina kljub temu odprta za razvoj v več sektorjih, pri čemer je izpostavil kmetijstvo in čisto energijo. Dejal je, da bi njegova država lahko bila "največji vir gospodarske, industrijske in tehnološke rasti v Evropi v desetletjih in desetletjih", navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Gre za drugo tovrstno mednarodno konferenco. Na prvi konferenci v Luganu v Švici julija lani so se Ukrajina in njene zaveznice dogovorile o načelih za obnovo države po vojni, voditelji iz približno 40 držav pa so podpisali deklaracijo, v kateri so se zavezali, da bodo Ukrajino podpirali pri dolgotrajni in dragi obnovi.

Sunak je tudi danes ponovil to zavezo, ki jo je podkrepil s tremi milijardami dolarjev, s katerimi bo London deloval kot porok Kijevu pri pridobivanju posojil Svetovne banke. Združeno kraljestvo bo poleg tega Ukrajini namenilo še razvojno pomoč v višini 280 milijonov evrov.

V Bruslju medtem predlagajo vzpostavitev finančnega instrumenta za Ukrajino v višini 50 milijard evrov za prihodnja štiri leta, tako v obliki posojil kot nepovratnih sredstev, je že v torek napovedala von der Leyenova. Blinken je napovedal dodatne 1,3 milijarde dolarjev pomoči, 381 milijonov evrov humanitarne pomoči pa je v imenu Berlina obljubila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.

11.52 Novi napadi z droni na Ukrajino in Rusijo

Ruska zračna obramba je danes nad moskovsko regijo sestrelila tri ukrajinske brezpilotne letalnike, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ukrajinsko vojaško letalstvo je pred tem potrdilo, da so ponoči uničili šest ruskih dronov nad regijo Hmelnicki na zahodu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusko obrambno ministrstvo je za domnevni "teroristični napad" obtožilo "kijevski režim", pri tem pa so navedli, da ni bilo ranjenih.

Guverner moskovske regije Andrej Vorobjov je pred tem sporočil, da sta okoli 50 kilometrov jugozahodno od prestolnice padla dva drona. Po njegovih navedbah so bila tarča napada vojaška skladišča.

Da je zračna obramba ukrajinskih sil nad ozemljem Ukrajine znova sestrelila ruske drone iranske izdelave šahed, pa je danes prek Telegrama sporočilo ukrajinsko vojaško letalstvo.

Že noč pred tem so bili Kijev, mesti Lvov in Zaporožje ter regija Mikolajev tarče silovitih zračnih napadov ruske vojske, pri čemer naj bi ukrajinske sile uspešno sestrelile 32 od skupno 35 izstreljenih letalnikov kamikaz.

Medtem ko je Ukrajina od začetka ruske invazije februarja lani redno tarča podobnih napadov, so ti v zadnjem obdobju vse pogostejši tudi na ozemlju Ruske federacije. Kijev sicer uradno nikoli ni prevzel odgovornosti za te napade.

8.44 Stoltenberg: Nato bo pomagal Ukrajini pri modernizaciji vojske

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je obljubil, da se bo zavezništvo zavezalo k nadaljnji pomoči pri modernizaciji ukrajinske vojske na vrhu, ki bo julija v glavnem mestu Litve Vilni. V izjavi, objavljeni v nemškem časniku Tagesspiegel v sredo, je Stoltenberg dejal, da bodo zaveznice na vrhu sprejele večletni sveženj pomoči, da bi Ukrajina dosegla standarde Nata.

Povedal je, da bo Nato pomagal ukrajinski vojski pri prehodu iz vojske po starem sovjetskem modelu v moderne sile, ki bodo delovale po Natovih standardih. Stoltenberg je dejal, da Ukrajina po več mesecih vojaškega urjenja na Natovi opremi pridobiva nazaj svoje ozemlje, ki so ga zasedle ruske sile.

Poudaril je tudi pomen stalne podpore državi, ki je v defenzivi proti agresorski Rusiji, odkar je Moskva februarja lani začela obsežno invazijo.

Poudaril je težave protiofenzive, vključno s težavnim terenom in utrjenimi ruskimi obrambnimi položaji, tudi z minskimi polji in tankovskimi pastmi. Države članice Nata se bodo na vrhu sestale 11. in 12. julija. Pogovarjale naj bi se o nadaljnji podpori Ukrajini.

8.38 Politični inštitut ISW: Belorusija je spremenila ustavo in se odpovedala nevtralnosti

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) v svojem zadnjem poročilu navaja, da je beloruski generalštab potrdil, da je država spremenila besedilo ustave, da bi se odpovedala nevtralnosti in nejedrskemu statusu.

Namestnik načelnika beloruskega generalštaba, polkovnik Andrej Bogodel, je včeraj dejal, da je Belorusija za odgovor na "zunanje izzive in grožnje" naredila potrebne spremembe svoje ustave, se odrekla nevtralnosti in črtala razdelek o nejedrskem statusu.

Spomnimo, ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji teden dejal, da je v Belorusijo prispelo prvo taktično jedrsko orožje, ki bo nameščeno tam. Ameriški predsednik Joe Biden je nato dejal, da je ruska grožnja z uporabo taktičnega jedrskega orožja realna.

7.51 ZDA precenile vrednost vojaške pomoči Ukrajini za več kot šest milijard dolarjev

Med pregledom ameriške vojaške pomoči, ki jo je Kijev prejel v letih 2022 in 2023, so bile ugotovljene nedoslednosti pri njenem vrednotenju, je v torek opozorila tiskovna predstavnica Pentagona Sabrina Singh. Po novih izračunih je bila vrednost poslane vojaške opreme skupno precenjena za več kot šest milijard dolarjev.

V precejšnjem številu primerov so vojaški uradniki namesto vrednosti dejanske vojaške opreme, ki jo je prejela Ukrajina, beležili ceno, potrebno za zamenjavo poslane opreme, je na novinarski konferenci dejala Singhova.

Takšno beleženje pa je napihnilo vrednost vojaške pomoči Ukrajini. Nova oprema, s katero bi nadomestili poslano, namreč stane bistveno več kot oprema, ki jo je Ukrajina dejansko prejela, navaja CNN.

V letih 2022 in 2023 je bila po ocenah Sabrine Singh vrednost ameriške vojaške opreme precenjena za približno 6,2 milijarde dolarjev. "Te napake pri vrednotenju pa nikakor ne omejujejo obsega kateregakoli od naših programov za zagotavljanje podpore Ukrajini," je dodala.

Skupna vrednost ameriške vojaške pomoči, ki jo je Kijev prejel od začetka ruskega napada, je po zadnjih ocenah konec maja znašala približno 37,6 milijarde dolarjev. Dejanska vrednost je zdaj zaradi ugotovljenih nedoslednosti verjetno nekoliko nižja, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

7.01 Ukrajina o eksploziji na jezu Kahovka: Evropa bo na svojih plažah našla ruske mine

Uničenje jezu hidroelektrarne Kahovka je povzročilo škodo v višini 1,2 milijarde evrov, je danes dejal ukrajinski okoljski minister in opozoril, da bi lahko mine, ki so bile izkopane v poplavah, končale na obalah drugih evropskih držav.

Zrušitev jezu 6. junija, ki so ga nadzorovale ruske sile, je povzročila poplave po vsej južni Ukrajini in regiji Herson, ki jo zaseda Rusija, pri čemer je umrlo več kot 50 ljudi, ter uničenje domov in kmetijskih zemljišč.

Ukrajinski minister za okolje Ruslan Strilec je na zasedanju okoljskih ministrov Evropske unije prek videopovezave dejal, da ocenjevanje škode še poteka, vendar je zrušitev jezu že največja okoljska katastrofa od ruskega napada februarja 2022.

"Obstajajo stvari, ki jih nikoli ne moremo obnoviti, to so ekosistemi, ki so bili odplavljeni v Črno morje. To vključuje 20 tisoč živali, ki so verjetno poginile, poleg endemičnih vrst, ki jih najdemo le v južni Ukrajini," je dejal.

Strilec je med drugim navedel, da je zaradi zrušitve jezu približno milijon ljudi ostalo brez pitne vode, potem ko se je prostornina akumulacije Kahovke zmanjšala za tri četrtine. 

Novice V eksploziji v obratu za proizvodnjo streliva umrlo pet delavcev

Novice Kako so Rusi neprijetno presenetili Ukrajince

Novice Slovensko podjetje vpleteno v veliko mednarodno orožarsko afero?

Novice Britanski obveščevalci: Za Ruse so bile tu največje izgube