Ponedeljek, 3. 6. 2024, 23.17
5 mesecev, 3 tedne
To je bila največja pomorska invazija v zgodovini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
Na dan D so imeli največji izgub ameriški vojaki, ki so naskakovali dobro utrjeno, zaminirano in branjeno obalo Omaha (na fotografiji). Pri amfibijskem izkrcanju na Normandijo 6. junija je sodelovalo okoli 350 tisoč zavezniških vojakov in mornarjev (vse skupaj je v operaciji Overlord sodelovalo več kot milijon ameriških vojakov). Zavezniško izkrcanje je na normandijski obali skušalo preprečiti nekaj več kot 50 tisoč nemških vojakov. Zavezniki so imeli več kot deset tisoč mrtvih in ranjenih, nemška stran pa do devet tisoč mrtvih, ranjenih in pogrešanih.
V četrtek bo minilo 80 let od največje pomorske invazije v zgodovini – zavezniškega izkrcanja v Normandiji, znanega tudi kot dan D. Čeprav zavezniške sile zaradi silovitega nemškega odpora niso dosegle zastavljenih ciljev tako hitro, kot so pričakovale pred operacijo, je bilo izkrcanje na normandijski obali začetek osvobajanja Francije izpod nemške okupacije. Do sredine avgusta 1944 so zavezniške sile prodrle do Pariza in ga 25. avgusta osvobodile. Septembra 1944 so zavezniki prišli do Rena in nemške obrambne črte – Siegfriedove linije. Oktobra 1944 je padlo prvo nemško mesto, Aachen, marca 1945 pa je sledil odločilni zavezniški napad čez reko Ren v osrčje Nemčije. Na vzhodni strani Nemčije pa je silovito prodirala sovjetska Rdeča armada.
Spomladi 1940 je Nemčija porazila francosko-britanske enote na zahodni fronti. Francija je kapitulirala, britanske enote so se iz Dunkirka umaknile na Otok. Bojevanje so nadaljevale le francoske enote pod poveljstvom generala Charlesa de Gaulla, ki so se skupaj z britanskimi vojaki umaknile v Veliko Britanijo. Po zasedbi Francije, Belgije in Nizozemske je vodja nacistične Nemčije Adolf Hitler usmeril svoje cilje proti vzhodu, proti Sovjetski zvezi.
Dolgotrajne priprave na dan D
Do ponovnega odprtja t. i. zahodne fronte je prišlo prav z izkrcanjem zavezniških armad v Normandiji junija 1944. Priprave na invazijo v Normandijo so trajale zelo dolgo, že od leta 1943. Za izkrcanje na francoski obali so prišla v poštev štiri območja: Bretonija, Normandija, Cherbourški polotok in območje Calaisa. Na koncu so se zavezniki odločili za Normandijo. Avgusta 1943 je operacija že dobila ime – Overlord. Znan je bil tudi datum izkrcanja, in sicer 1. maj 1944.
Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt je za poveljnika operacije Overlord imenoval ameriškega generala Dwighta Eisenhowerja (na fotografiji na sredini). Levo ob njem je britanski maršal Bernard Montgomery, desno pa poveljnik britanskih zračnih sil Arthur Tedder.
Za poveljnika operacije je bil določen ameriški general Dwight Eisenhower, vodja kopenskih sil je bil britanski maršal Bernard Montgomery. V invaziji je sodelovalo 39 divizij, od tega 22 ameriških, 12 britanskih, tri kanadske ter po ena poljska in francoska, skupaj več kot milijon mož. Datum napada je bil večkrat prestavljen, do 6. junija 1944.
Operacija Overlord, katere del je bila operacija Neptun
Operacija Overlord se je začela malo po polnoči v zgodnjih jutranjih urah z letalskimi in ladijsko-topniškimi napadi na utrjene nemške položaje. Hkrati so se v zaledje nemške obrambne obalne črte spustili ameriški, britanski in kanadski padalci. Glavni zavezniški udarec je sledil z amfibijskim desantom na obalo Normandije ob 6.30 zjutraj, ki je imel ime operacija Neptun.
Zaveznikom prvi dan invazije ni uspelo doseči ciljev, ki so si jih zastavili, so pa ohranili pet sektorjev obale kot mostišče za nadaljne operacije. Na fotografiji: kanadski vojaki na sektorju Juno 6. junija 1944. Sektorji, na katerih so se izkrcali zavezniki (Omaha, Utah, Zlato, Meč in Juno), so dobili imena po dveh podjetnikih, ki sta opremljala londonsko pisarno nekega ameriškega generala in sta prihajala iz Omahe (mesto v ameriški zvezni državi Nebraska) in ameriške zvezne države Utah, po imenih rib (Gold oziroma goldfish, kar pomeni zlata ribica, ter Sword oziroma swordfish, kar pomeni mečarica) ter po imenu žene nekega britanskega generala (Juno).
Zavezniki so se izkrcali na petih delih normandijske obale. Tem sektorjem so dali ime Utah, Omaha, Zlato (Gold, kar je okrajšava za goldfish), Meč (Sword, kar je okrajšava za swordfish) in Juno. Na prvih dveh so se izkrcali Američani, zadnje tri so napadle britanske in kanadske divizije.
Zavezniki prvi dan manj uspešni, kot so pričakovali
Pri izkrcanju so se morali zavezniški vojaki soočiti z minami in drugimi ovirami na obali, pričakal jih je tudi hud nemški ogenj z obale. Največ žrtev so imeli zavezniki v sektorju Omaha. Čeprav so zavezniki pričakovali, da bodo prvi dan zasedli tudi mesta Carentan, Saint-Lo, Bayeux in Caen, jim to ni uspelo. Prvi dan jim ni uspelo niti povezati vseh pet sektorjev normandijske obale. Se pa je zaveznikom uspelo obdržati v teh sektorjih, kar je bila odskočna deska za poznejše prodore.
Zavezniki so osvobodili francosko glavno mesto Pariz 26. maja 1944. Na fotografiji: ameriški vojaki v Parizu.
Zavezniki so v poznejših mesecih postopoma napredovali in osvobajali Francijo. Pri tem jim je bilo seveda v pomoč, da je bil velik del nemških enot vezan na vzhodni fronti, kjer so proti Nemčiji napredovale sovjetske enote, nemške enote pa so bile tudi v Italiji ter na Balkanu, kjer so se bojevale proti jugoslovanskim partizanom in bile v pripravljenosti zaradi morebitnega zavezniškega izkrcanja.
Velika sovjetska ofenziva v Belorusiji in osvoboditev Pariza
Kmalu po dnevu D, 22. junija 1944 (na tretjo obletnico nemškega napada na Sovjetsko zvezo), je Rdeča armada sprožila veliko ofenzivo, imenovano operacijo Bagration, v kateri je do 19. avgusta 1944 skoraj popolnoma uničila nemško armadno skupino Center ter prišla do Visle ter meja Madžarske in Romunije. Tri dni prej, 16. avgusta, se je začelo zavezniško osvobajanje Pariza, ki se je končalo 25. avgusta.
26. aprila 1945 so se v kraju Torgau, ki leži južno od Berlina ob reki Labi, srečale ameriške in sovjetske sile.
Sklepni boji proti Hitlerjevi Nemčiji
Do septembra 1944 so zavezniške sile prišle do meja Nemčije in oktobra 1944 je padel Aachen, prvo nemško mesto v zavezniških rokah. Dokončna zavezniška ofenziva proti Nemčiji se je začela 22. marca 1945, ko so zavezniške sile prestopile reko Ren in prodirale proti osrčju Nemčije. Že januarja so začele z vzhoda čez Vislo prodirati sovjetske sile, ki so sredi aprila prišle do Berlina in ga obkolile. Berlin je padel 2. maja 1945. Nemčija je kapitulirala 8. maja oziroma 9. maja po moskovskem času.
