Swiss Leaks: Finančna uprava v "lov" na podatke o slovenskih strankah

Podatki o tajnih računih v švicarski podružnici britanske banke HSBC, ki jih je na svoji spletni strani objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), vznemirjajo javnost. Tako imenovani Swiss Leaks je namreč največje razkritje bančnih podatkov v zgodovini.

Na tajnih računih več kot 88 milijard evrov Več kot 106 tisoč strank iz 203 držav (med drugim tudi iz Slovenije) je imelo med letoma 1993 in 2006 v omenjeni banki naloženih več kot sto milijard ameriških dolarjev (več kot 88 milijard evrov). Denar so stranke (gre tako za posameznike kot pravne osebe) v banki hranile na okoli 60 tisoč glavnih računih in 81 tisoč podračunih.

13 strank, povezanih s Slovenijo (38 odstotkov jih ima slovenski potni list ali državljanstvo), je imelo med letoma 1993 in 2006 odprtih 26 računov, na katerih je bilo 24,5 milijona ameriških dolarjev (21,6 milijona evrov). Največji znesek, ki ga je stranka, povezana s Slovenijo, naložila v HSBC, znaša 22,7 milijona ameriških dolarjev (20 milijonov evrov). To je največji žvižgač v bančni zgodovini Na Fursu pojasnjujejo, da do zdaj švicarskih institucij, banke HSBC ali francoskih davčnih organov (ti imajo podatke o tajnih računih, ki jim jih je izročil nekdanji uslužbenec banke Herve Falciani) še niso zaprosili za informacije o teh 13 strankah, a poudarjajo, da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za pridobitev teh podatkov.

Tajni računi pri HSBC bi bili še vedno tajni, če jih ne bi francoskim davčnim organom izročil zgoraj omenjeni 42-letni Falciani (ima francosko in italijansko državljanstvo). Ta je med letoma 2001 in 2008 kot računalniški strokovnjak delal za HSBC, sicer drugo največjo banko na svetu.

Kako je Falciani pridobil podatke Marca 2006 so Falcianija premestili iz Monaka, kjer je delal, v Ženevo v Švici. Tu je pozneje dobil nalogo, naj zaupne podatke o strankah prenese v nov sistem. Na ta način je računalniški strokovnjak dobil dostop do teh podatkov.

Februarja 2008 je Falciani skupaj s svojo prijateljico Georgino Mikhael odšel v Libanon. Tu je obiskal štiri banke, ki jim je želel prodati zaupne podatke. Eden od bančnih uslužbencev je o tem obvestil Švicarsko bančno združenje (Swissbanking), ta pa policijo.

Falciani naveže stike s tajnimi službami Takšna je razlaga, ki jo v svoji kronologiji navaja nemški časnik Süddeutsche Zeitung. Po Falcianovi razlagi je z obiskom libanonske prestolnice Bejrut in obiski bank (med njimi tudi podružnice HSBC) skušal Švicarsko bančno združenje opozoriti na nepravilnosti v HSBC.

Marca 2008 se je Falciani s svojo spremljevalko pod lažnim imenom prijavil francoski, britanski in nemški tajni službi, aprila pa se je srečal s francoskimi davčnimi preiskovalci.

Švicarji priprejo Falcianija, ta naslednje jutro pobegne v Francijo 22. decembra 2008 je Falcianija v Ženevi aretirala švicarska policija in preiskala njegovo stanovanja. Zvečer so ga izpustili iz pripora – na policiji naj bi se zglasil naslednje jutro. A je Falciani zjutraj s svojo družino zbežal v Nico v Franciji.

Tu je s strežnika v tujini na svoj računalnik naložil ukradene podatke o strankah HSBC. Podatke, zbrane na petih DVD-jih, je nato izročil francoskim preiskovalcem.

Švicarji zahtevajo Falcianija Švicarji so za Falcianijem razpisali mednarodno tiralico in zahtevali od drugih držav, naj Falcianija priprejo zaradi suma kraje bančnih podatkov, toda tožilec v Nici je namesto tega sprožil preiskavo o davčni utaji.

Podatke o imetnikih računa in morebitnih davčnih utajevalcih so Francozi do zdaj izročili tudi najmanj 11 drugim državam (Slovenije še ni med njimi). Falcianijevi podatki so tudi podlaga za tako imenovan seznam Lagardove – seznam davčnih utajevalcev, ki ga je leta 2010 izdelala tedanja francoska finančna ministrica Christine Lagarde, zdaj prva dama Mednarodnega denarnega sklada (MDS). Lagardova je poslala seznam vladam, katerih državljani so bili na seznamu.

V HSBS tudi "krvavi" denar Falcianijevi dokumenti kažejo, da je HSBC med drugim posloval z osebami, ki so bile osumljene, da so sodelovale z Al Kaido Osame bin Ladna, trgovci z orožjem, ki so domnevno prodajali minometne granate otrokom vojakom v Afriki, diktatorji, trgovci z mamili, trgovci z diamanti in drugimi kriminalci.

Zato ne preseneča, da je žvižgač Falciani zdaj pod varstvom francoske policije in da nenehno spreminja svoj kraj bivanja. Sam trdi, da ga je pred leti ugrabila tajna izraelska služba Mosad, ker je hotela izvedeti podatke o bančnih računih libanonske islamistične organizacije Hezbolah.

Neuspešen kandidat za evroposlanca Lani maja je Falciani kandidiral celo za poslanca Evropskega parlamenta, in sicer na listi španske stranke Partido X (Stranka X), a je bil neuspešen. Njegova glavna predvolilna tema je bil boj proti korupciji in davčnim utajam.

Novembra lani so Francozi banko HSBC obtožili pranja denarja, Švica pa je naslednji mesec Falcianija obtožila kršenja zakona o bančni tajnosti in industrijskega vohunjenja, ker je ukradel dokumente v Ženevi in jih izročil davčnim oblastem v Franciji.

Podatki pricurljajo tudi do medijev Podatki o računih na HSBC so nato prišli tudi do medijev – najprej naj bi jih dobil francoski časnik Le Monde, ki jih je dal tudi Mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev.

HSBC je izvedel za načrtovano javno objavo podatkov, saj je konec januarja svoje nekdanje in zdajšnje stranke obvestil, da se lahko zgodi javna objava ukradenih dokumentov o računih na banki.

HSBC: Švicarska podružnica še ni bila popolnoma integrirana HSBC sicer zdaj zatrjuje, da je večina spornih bančnih računov že zaprtih – od okoli 106 tisoč strank jih ima zdaj račun na banki le še okoli 30 odstotkov. Razloge za nepravilnosti iščejo tudi v tem, da se njihova švicarska podružnica (prevzeli so jo leta 1999) do takrat še ni popolnoma integrirala v HSBC-jevo mrežo bank in je ohranila še veliko posebnosti poslovanja s strankami iz časa svoje samostojnosti.

Do zdaj, kot piše Süddeutsche Zeitung, so davčni organi v 12 državah že kaznovali lastnike imetnikov računov z denarnimi kaznimi oziroma jim odmerili davek. Vsota vseh denarnih kazni in davkov je višja od milijarde evrov. Tudi na Fursu zagotavljajo, da bodo izrekli sankcije vsem zavezancem, za katere bodo ugotovili, da jim niso prijavili računa v tujini.