Ponedeljek, 15. 5. 2023, 18.02
1 leto, 6 mesecev
Stolp groze v Putinovem prepovedanem mestu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,37
21
Kremelj je simbol ruske državne oblasti. 3. maja letos naj bi ga po ruskih navedbah Ukrajinci napadli z dronoma, kar pa Kijev zanika.
Kremelj je uradna rezidenca ruskega predsednika Vladimirja Putina in obenem simbol ruske države. Zaradi ruskega napada na Ukrajino je Kremelj beseda, ki jo (še) pogosteje slišimo v medijih. Nekateri so ga poimenovali tudi Putinovo prepovedano mesto.
V Rusiji je dvajset kremljev (to so trdnjave znotraj ruskih zgodovinskih mest), a najbolj znan je seveda tisti v Moskvi. Kremelj, zgrajen je bil med letoma 1485 in 1495, je bil središče ruske oblasti v času ruskih carjev. Vse do carja Petra Velikega, ki je središče Rusije prenesel v Sankt Peterburg ob Baltskem morju.
Vrnitev ruske oblasti v Kremelj
Po oktobrski revoluciji so Leninovi boljševiki glavno mesto države (tokrat to ni bila več carska Rusija, ampak Sovjetska zveza) spet prenesli v Moskvo. To mesto je do konca hladne vojne veljalo tudi za svetovno prestolnica komunizma.
Kremelj je zdaj uradna rezidenca predsednikov Ruske federacije. Po Borisu Jelcinu v 90. letih preteklega stoletja je zdaj to od leta 2000 Vladimir Putin. In prav Kremelj naj bi bil po ruskih navedbah, ki jih Kijev zavrača, 3. maja letos tarča napadov dveh ukrajinskih dronov.
Skrivna podzemna železnica pod Kremljem?
Nemški spletni medij t-online je zato pred dnevi svojim bralcem podrobneje predstavil Kremelj – poimenoval ga je kar Putinovo prepovedano mesto. Navdih za vzdevek je seveda Prepovedano mesto v Pekingu, največji kompleks palač na svetu, kjer so nekoč domovali kitajski cesarji.
Ob obzidju Kremlja je 19 stolpov (eden pa še v notranjosti Kremlja), med njimi je tudi Konstantinov-Helenin stolp, ki je bil nekaj stoletij mučilnica.
O Kremlju kroži veliko legend in mitov oziroma nepreverjenih zgodb. Ena od teh je, da do Kremlja vodijo skrivni podzemni tiri, del moskovske podzemne železnice. Iz Kremlja, kjer naj bi bila tudi skrivna postaja podzemne železnice, lahko poseben vlak prebivalce Kremlja odpelje na tri različne konce moskovskega obrobja. Temu skrivnemu delu moskovske podzemne železnice rečejo tudi Metro 2. Dokazi, da res obstaja, v javnosti še niso bili predstavljeni.
Stavbe v Kremlju
Preverljiv pa je podatek, da Kremelj obkroža 2.235 metrov dolg zid (po nekaterih podatkih je še daljši – 2,5 kilometra). Ta je ponekod visok 19 metrov in debel 6,5 metra. Znotraj obzidja niso samo palače, ampak tudi pet pravoslavnih verskih objektov, od tega tri katedrale.
Vse skupaj območje Kremlja obsega 27,7 hektarja. Stavbe v Kremlju so deloma odprte za javnost, nekatere pa zaprte. Med zadnje spadata rezidenca predsednika Rusije in upravna stavba.
Italijanski arhitekti zgradijo ruski državni simbol
Kot je že omenjeno, je bil Kremelj zgrajen med letoma 1485 in 1495 (gradnjo so vodili italijanski arhitekti). S tem je Kremelj starejši od cele vrste drugih središč politične moči v evropskih državah, na primer od Elizejske palače v Franciji, ki so jo začeli graditi leta 1718, ali od nemškega bundestaga, ki so ga začeli graditi šele leta 1884, piše t-online.
Kremelj je tudi uradna rezidenca ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zaradi tega je predsedniška rezidenca v Kremlju zaprta za javnost, zaposleni tam pa strogo nadzorovani.
Šefa ruske zasebne vojske Jevgenija Prigožina se je pred leti oprijel vzdevek Putinov kuhar. Ta vzdevek je dobil, ker je v svojih restavracijah in gostinskih podjetjih prirejal večerje za Putina in tuje dostojanstvenike. A prava Putinova kuhinja, ki pripravlja jedi za ruskega predsednika, je seveda tista v Kremlju. In v njej veljajo zelo stroga pravila.
Strogo nadzorovani Putinovi kuharji
V t. i. Putinovo kuhinjo smejo le zaposleni s posebno izkaznico. Če zaposleni v kuhinji stori napako, ga takoj odpustijo. Vsaj tako po pisanju t-online pravi nekdanji kuhar v tej kuhinji.
Vsakič, ko vstopijo v kuhinjo, zaposlene pregledajo, če nimajo morda pri sebi radioaktivne snovi. Prav tako se morajo vedno oprhati z vročo vodo. Nihče od zaposlenih drugim ljudem ne sme razkriti, da dela v Putinovi kuhinji, da ne bi postal morebitna tarča tujih obveščevalnih služb in zanimiv za ljudi, ki želijo škodovati Putinu. Pripravljeno hrano v kuhinji takoj po pripravi zaprejo.
Mučilnica v stolpu groze
Kremelj ima 20 stolpov, med njimi je tudi Konstantinov-Helenin stolp na vzhodni strani kompleksa. Stolp je bil zgrajen že leta 1400 (po drugih podatkih pa šele leta 1490). Ob vznožju je kvadraten in se zato razlikuje od drugih kremeljskih stolpov.
Ta stolp so po pisanju t-online leta 1700 spremenili v nekakšno mučilnico, kjer so zasliševali (verjetno resnične in domnevne, op. p.) zločince. Ta stolp je zato nemški spletni medij poimenoval stolp groze.
21