Število žrtev nasilja v Xinjiangu naraslo na več kot 180

Med mrtvimi je po navedbah regionalnih oblasti 137 Hanov, ki predstavljajo večinsko prebivalstvo Kitajske. Protesti so terjali tudi življenje 46 Ujgurov, muslimanske manjšine, ki ima tesnejše kulturne vezi z narodi v srednjeazijskih državah kot s Hani. Kitajske oblasti so pred tem poročale o 156 žrtvah in več kot 1000 ranjenih.

Kadeerjeva: Umrlo naj bi več 1000 ljudi Vodja Ujgurov v izgnanstvu Rebiya Kadeer je sicer dejala, da je v nasilju v minulih dneh morda umrlo več tisoč ljudi. Kot je pojasnila, je natančne podatke o žrtvah težko dobiti. "Glede na nepotrjena poročila, ki jih dobimo na terenu, je doslej umrlo do 1000 ljudi, nekateri pravijo celo 3000," je dejala Kadeerova, ki je v Washingtonu.

Turški premier Erdogan, ki je nasilje v Xinjiangu primerjal z genocidom, pa je dejal, da Kitajska ne bi smela "ostati opazovalec". Erdogan je že dejal, da so bili dogodki na Kitajskem krvoločni, napovedal pa je tudi, da bo Turčija zahtevala razpravo v Varnostnem svetu ZN o končanju nasilja.

Protestniki v Turčiji: Ne etničnemu čiščenju V svetu se medtem nadaljujejo protesti proti ravnanju kitajskih oblasti v Xinjiangu. Pred mošejo Fatih v Carigradu se je po molitvah zbralo okoli 5000 protestnikov. Ti so vzklikali "Ne etničnemu čiščenju", zažigali so tudi kitajske izdelke. Podobnega protesta v Ankari se je udeležilo okoli 700 ljudi, protesti pa so potekali tudi v drugih turških mestih.

Pred kitajskim veleposlaništvom v nemškem Berlinu pa se je zbralo okoli 150 ljudi, večina med njimi Ujgurov, ki so izražali nasprotovanje ravnanju kitajskih oblasti v Xinjiangu. Protestniki, ki so dvigovali ujgursko zastavo svetlo modre barve s polmesecem in belo zvezdo, so se odpravili tudi proti Brandenburškim vratom. V Nemčiji sicer živi največja skupnost Ujgurov v Evropi, ki šteje okoli 600 članov.