Srbske oblasti ne vedo, kje je Mladić

"Ratko Mladić je bil dolgo v Srbiji, v tem trenutku pa nimamo jasnega dokaza o tem. Mi delamo, kot da je tukaj," je izjavil Ljajić. Poudaril je, da bo "delo okoli Mladića opravljeno", in dodal, da je bil že večkrat presenečen nad okoliščinami, ki so privedle do aretacije obtožencev Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Izginil dokument s prstnimi odtisi Mladića Na vprašanje o poročanju časnika Blic, da so iz evidence Varnostno obveščevalne agencije (BIA) izginili Mladićevi prstni odtisi, ki so nujno potrebni, da bi ugotovili, ali je tudi on poskušal pridobiti lažno identiteto, je Ljajić potrdil, da je izginil dokument s prstnimi odtisi, pri čemer je poudaril, da gre za napol točno informacijo.

Mladić je leta 1999 dobil osebno izkaznico "Odredili smo, da je treba najti prstne odtise preostalih haaških obtožencev glede na to, da sta imela tudi (Radovan) Karadžić in (Stojan) Župljanin lažni identiteti. Ugotovili smo, da ima Mladić srbsko državljanstvo od 7. julija 1993 in da je dokumentacijo za izdajo osebne izkaznice vložil leta 1999," je povedal.

Ljajić je dodal, da je predmet nadaljnje preiskave, kako je Mladić dobil osebno izkaznico, ne da bi se pojavil, sumijo pa, da je eden od uslužbencev odstranil dokumentacijo s prstnimi odtisi. Ljajić ni želel povedati, na kateri policijski postaji se je to zgodilo, ocenil pa, da ni dobro, da se takšne informacije pojavljajo v medijih "praktično en dan po tistem, ko smo do njih prišli mi".

Tadić: Nove oblasti odločene zaključiti sodelovanje s Haagom Glavni tožilec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Serge Brammertz se je drugi dan obiska v Beogradu sestal s srbskim predsednikom Borisom Tadićem, ki je poudaril, da so nove oblasti v Srbiji pokazale, da so trdno zavezane, da se sodelovanje s sodiščem uspešno zaključi. Tadić je spomnil, da je Srbija haaškemu sodišču izročila 44 obtožencev za vojne zločine in da se popolnoma zaveda svojih mednarodnih in domačih zakonskih obvez, da morata tudi preostala dva obtoženca v Haag.

Za obnovitev proseca proti Haradinaju Tadić je dejal, da bi bila obnovitev procesa proti nekdanjemu poveljniku Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Ramusha Haradinaja v interesu pravice in resnice. Poudaril je, da morajo biti vsi, ki so zagrešili zločine, primerno kaznovani, predvsem zaradi družin žrtev, zadoščenja pravici in sprave med narodi bivše Jugoslavije.

Brammertz se je sestal tudi s srbskim premierom Mirkom Cvetkovićem, ki je haaškemu tožilcu zagotovil, da bo Srbija še naprej sodelovala s haaškim sodiščem. Tudi on je spomnil, da je Srbija sodišču izročila 44 od skupno 46 obtožencev. "Predsednik vlade je izrazil upanje, da bo tožilstvo upoštevalo to dejstvo, ko bo pripravljalo naslednje poročilo o sodelovanju," so sporočili iz njegovega kabineta.

Po obisku v Beogradu Brammertz ne bo pripravil novega poročila o sodelovanju Beograda s haaškim sodiščem, saj bo redno poročilo pripravil za decembrsko zasedanje Varnostnega sveta ZN. Je pa njegov obisk pomemben za odločitev Bruslja, ali bo odmrznil trgovinski del začasnega sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki sta ga EU in Srbija podpisali aprila. Odločitev o tem bi lahko sprejeli že zunanji ministri članic unije na ponedeljkovem zasedanju.