Srbska policija v novi akciji za Mladićem

Policisti akcijo izvajajo na območju Aranđelovca 70 kilometrov južno od Beograda, njen cilj pa je aretacija človeka, ki ga sumijo sodelovanja v mreži Mladićevih pomagačev. To je povedal predsednik srbskega sveta za sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Rasim Ljajić. Kot je pojasnil, so prejeli informacije, da je človek, v katerega hiši izvajajo preiskavo, del mreže pomagačev Ratka Mladića.

Neimenovani policijski vir je pred tem povedal, da v Aranđelovcu preiskujejo hišo, v kateri bi se lahko v preteklosti mudil Mladić. Po poročanju beograjskega radia B92 naj bi bila hiša v lasti Srba iz BiH Ljubinka Zalića. Ta je po končani hišni preiskavi za B92 tudi povedal, da je policija odnesla njegov telefonski imenik in druge dokumente. Upokojeni vojaški častnik je ob tem priznal, da sta bila z Mladićem prijatelja, vendar pa je zatrdil, da ga že več let ni videl.

Preiskavo je odredil srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević. Ljajić je danes tudi poudaril, da akcija v Aranđelovcu nima zveze z dejstvom, da bo glavni tožilec haaškega sodišča v Varnostnem svetu ZN Serge Brammertz predstavil poročilo o delu tožilstva, ki bo vključevalo tudi oceno sodelovanja Srbije s sodiščem.

Zatrdil je, da aktivnosti za odkritje preostalih dveh haaških ubežnikov, poleg Mladića je to še nekdanji vodja samooklicane Republike Srbske krajine na Hrvaškem Goran Hadžić, ne bodo ustavili in dodal, da si Srbija želi čimprej zaključiti obveznosti do haaškega sodišča. Aretacija Mladića je ključen pogoj za tesnejše vezi Srbije z Evropsko unijo.

Srbska policija je iskalno akcijo za Mladićem sprožila tudi minuli teden, ko je med drugim preiskala dom Mladićevega sina Darka v Beogradu.

Glavni tožilec haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Serge Brammertz kljub izboljšavam še vedno ni zadovoljen s sodelovanjem Srbije s Haagom. V poročilu Varnostnemu svetu ZN je izpostavil, da sta glavna obtoženca Ratko Mladić in Goran Hadžić še vedno na prostosti.

Brammertz je Srbiji očital, da še vedno skriva pomembne vojaške dokumente. To pa na primer zavlačuje proces proti srbskemu generalu Momčilu Perišiću. Pomemben problem v sodelovanju Srbije s Haagom ostaja tudi zastraševanje prič. V nekaterih primerih se na primer priče iz strahu niso želele udeležiti pričanja pred sodiščem, je izpostavil Brammertz v poročilu.

Po drugi strani pa je glavni haaški tožilec kot pozitivno ocenil, da je poleti prišlo do prijetja medvojnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, ki se je pred tem roki pravice izmikal več kot deset let, in šefa policije bosanskih Srbov Stojana Župljanina. To je bila po Brammertzovih besedah pomembna prelomnica v sodelovanju Srbije s haaškim tožilstvom. Pohvalil je tudi izboljšanje sodelovanja med različnimi službami pri načrtovanju in koordiniranju akcij, čeprav nekatere pomanjkljivosti ostajajo.

Vseeno pa je tudi mednarodno skupnost pozval, naj stori kar največ, da pride do prijetja tudi vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, generala Ratka Mladića in nekdanjega vodje samooklicane Republike Srbske krajine na Hrvaškem Gorana Hadžića. To je po Brammertzovih besedah ključnega pomena za oceno sodelovanja Srbije s haaškim sodiščem.

K čimprejšnji aretaciji Mladića in Hadžića je zatem pri predstavitvi svojega poročila VS ZN pozval tudi predsednik haaškega sodišča Patrick Robinson, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. "Če bi Mladića prijeli zdaj, bi mu še lahko sodili skupaj s Karadžićem, če pa ne, potem se mu bo sodilo samostojno," je dejal Robinson in opozoril, da bo to podvojilo stroške, nekatere priče pa bo potrebno poklicati dvakrat.

Ocenil je, da je haaško sodišče zaradi učinkovitosti sodnih svetov "blizu konca mandata", glavni razlog za zamude v procesih pa so bile "pozne aretacije ubežnikov". Sicer pa je bilo doslej zaključenih 116 postopkov za 161 obtoženih, trenutno pa vzporedno poteka sedem procesov za 27 obtoženih. Treba pa bo opraviti le še pet procesov, je med drugim še pojasnil Robinson.