Španska gospa, ki je okužila pol milijarde ljudi

Svet se letos spominja stote obletnice izbruha prve svetovne vojne. Vojna, ki je divjala zlasti na stari celini, je zahtevala življenja 16 milijonov ljudi, v veliki večini vojakov. Slovenski krvni davek je znašal od 30 do 40 tisoč mrtvih Slovencev, ki so se bojevali pod zastavo Habsburške monarhije.

Po najvišji oceni je španska gripa zahtevala 100 milijonov življenj Z vojno, v kateri so trpeli in umirali vojaki, ki so bili zgneteni v vojaške jarke in so jih generali pošiljali v skorajda samomorilske napade na sovražnikove položaje, je prišla tudi strah vzbujajoča bolezen – španska gripa, virusna bolezen, ki je po nekaterih ocenah od marca 1918 do spomladi 1919 v treh valovih odnesla od 20 do 100 milijonov ljudi, predvsem ljudi, ki so bili stari od 20 do 35 let. Še več je bilo okuženih, po nekaterih ocenah okoli pol milijarde ljudi.

V Sloveniji je drugi, najbolj smrtonosni val gripe začel razsajati jeseni 1918. Zbolevali in umirali so predvsem otroci in mladina, bolezen je udarila tudi po profesorjih, zato so oblasti zaprle šole (glej: Miha Šimac, Katarina Keber, Patriae ac humanitati, Zdravstvena organizacija v zaledju soške fronte ). Med septembrom 1918 in februarjem 1919 so v Ljubljani umrli 403 ljudje, največ oktobra, 257 ljudi. Skupaj je v Kraljevini SHS v letih 1918/19, kjer so Slovenci predstavljali slabo desetino prebivalstva, zaradi gripe umrlo več kot 60 tisoč ljudi (glej: Mateja Hrastar, Teta hripca, Mladina). Vse se je začelo v vojaškem oporišču v Kansasu Bolezen, ki jo poznamo pod imenom španska gripa (manj pogosto se uporabljajo oznake španska gospa, francoska gripa …), se je prvič pojavila v ZDA, v vojaškem oporišču Fort Riley v Kansasu (glej: Jennifer Rosenberg, 1918 Spanish Flu Pandemic, spletna stran history1900s.about.com). Prvi je zbolel vojaški kuhar Albert Gitchell, nato se je bolezen razširila še med druge vojake, ki so se v tem oporišču urili pred odhodom v boj na stari celini.

V naslednji stopnji se je bolezen razširila tudi na druga vojaška oporišča, s prihodom okuženih ameriških vojakov pa se je nato sredi maja 1918 pojavila v Franciji, kjer je razsajala med francoskimi vojaki. Nato se je razširila še v druge države, tudi v sosednjo Španijo, kjer je za to gripo zbolel tudi španski kralj Alfonz XIII.

Španija dala ime bolezni Ker Španija ni bila v vojni, v tej državi ni bilo cenzure, zato so španski mediji poročali o bolezni. Španske medije so povzeli tudi tuji mediji, zato se je bolezni (nezasluženo) oprijelo ime španska gripa. Gripa se je nato razširila tudi v Rusijo, Indijo, Kitajsko, Afriko …

Konec julija 1918 se je prvi val gripe, potem ko je preplavil ves svet, polegel. Toda nevarnosti še ni bilo konec. Pozno avgusta 1918 je izbruhnil drugi val gripe. Ta se je najprej skoraj istočasno pojavil v treh mestih na treh celinah: ameriškem Bostonu, francoskem Brestu in afriškem Freetownu. Če je bila gripa v prvem valu zelo nalezljiva, pa je bila v drugem valu tako nalezljiva kot zelo smrtonosna.

Španska gripa je povzročila hitro, a mučno smrt Bolnišnice so hitro postale prenatrpane z bolniki. Ti so zelo trpeli, saj so se v nekaj urah pojavili prvi simptomi: huda utrujenost, povišana telesna temperatura in glavobol, žrtve so pomodrele. Pri nekaterih bolnikih je bilo zato celo težko ugotoviti, kakšna je njihova prava barva kože. Bolniki so močno kašljali, bruhali, krvaveli iz nosu, ust in ušes.

Španska gripa je udarila tako hitro in neizprosno, da so številni bolniki umrli nekaj ur po tem, ko so se pojavili prvi simptomi. Po vsem svetu se je pojavil preplah. Ljudi je bilo strah okužbe, v nekaterih mestih so morali vsi prebivalci nositi zaščitne maske, javno pljuvanje in kašljanje je bilo prepovedano.

Usodni poljubi Ljudje so upali, da se bodo obvarovali pred okužbo s tem, da bodo jedli surovo čebulo, imeli krompir v žepu in podobno. Nič od tega seveda ni pomagalo. Mrtvih je bilo tako veliko, da so bile mrtvašnice prenatrpane s trupli in da ni bilo dovolj ljudi, da bi pokopali mrtve. V številnih krajih so tako mrtve pokopavali v množična grobišča.

Tretji val španske gripe je izbruhnil ob koncu prve svetovne vojne novembra 1918. Ljudje po svetu oziroma v zmagovalnih državah so veselo praznovali konec vojne. Množično so se veselili na ulicah, objemali in poljubljali vojake, ki so se vrnili s fronte, in s tem širili bolezen. Tretji val je bil bolj smrtonosen kot prvi val, a manj kot drugi. Pojenjal je spomladi 1919, čeprav nekateri verjamejo, da so ljudje za špansko gripo umirali še leta 1920.