Španija potrdila prvi primer brazilske različice novega koronavirusa

Polnoletni tuji državljani lahko na Švedsko od danes vstopijo zgolj z negativnih testom na okužbo na novi koronavirus, ki ni starejši od 48 ur. Do 31. marca je švedska vlada tudi podaljšala prepoved prihodov iz Velike Britanije, Danske in Norveške. Negativen test za vstop v državo bo od nedelje zahtevala tudi Danska.

Švedska vlada pod vodstvom Stefana Löfvna je ukrep o obveznem testu za tujce ob vstopu v državo sprejela v začetku tedna. Ukrep bo v veljavi do 31. marca in zadeva tiste, ki so starejši od 18 let.

Izjeme veljajo za nujne družinske zadeve, dnevne migrante in druge zaposlene ter transportni sektor. Dnevnim migrantom na Švedskem sicer priporočajo preventivno testiranje na tedenski bazi.

Testiranje tik pred prihodom v državo ali na dan prihoda ter sedemdnevno izolacijo s še enim testom priporočajo tudi švedskim državljanom in ostalim, ki imajo stalno prebivališče na Švedskem.

Na Švedskem, ki ima približno 10,3 milijona prebivalcev, so doslej potrdili več kot 588.000 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 12.115 bolnikov s covidom-19.

Negativen test pred vstopom v državo, ki ne bo starejši od 24 ur, bo od nedelje obvezen tudi na Danskem. Tako danski kot tuji državljani bodo morali obenem po vstopu v 10-dnevno samoizolacijo. Izjeme veljajo za tiste, ki dostavljajo ključne dobrine ali živijo v obmejnih skupnostih na severu Nemčije ali jugu Švedske, ter za dnevne migrante.

Pristojni kitajski organi so izdali pogojno dovoljenje za promet za že drugo na Kitajskem izdelano cepivo proti covidu-19, so danes sporočili predstavniki farmacevtskega podjetja Sinovac, ki je izdelalo omenjeno cepivo, imenovano CoronaVac.

S CoronaVacom so sicer že pred tem v omejenem obsegu cepili nekatere ključne skupine prebivalstva, pri katerih obstaja visoko tveganje za okužbo z novim koronavirusom, po današnji izdaji dovoljenja pa ga bodo lahko uporabili tudi za cepljenje širše populacije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gre sicer za pogojno dovoljenje, ki se praviloma izda v nujnih primerih oziroma zdravstvenih krizah, ko klinično testiranje cepiva po običajnih standardih še ni povsem zaključeno, a rezultati nakazujejo, da bo cepivo učinkovito. Testiranje CoronaVaca je potekalo na več lokacijah na Kitajskem in v tujini, med drugim v Braziliji in Turčiji, po navedbah Sinovaca pa morajo dosedanje "rezultate glede učinkovitosti in varnosti še dodatno potrditi".

Podobno pogojno dovoljenje so kitajske zdravstvene oblasti konec decembra lani izdale za prvo domače cepivo proti covidu-19, ki ga je razvilo kitajsko farmacevtsko podjetje Sinopharm.

CoronaVac naj bi bil sicer sodeč po rezultatih testiranja v Braziliji okoli 50-odstotno učinkovit pri preprečevanju okužbe in 80-odstotno učinkovit pri preprečevanju poteka bolezni, ki terja zdravniško pomoč. Na testih se je izkazalo kot varno in učinkovito pri vseh starostnih skupinah, so sporočili iz Sinovaca. Cepivo Sinopharma je medtem po navedbah tega podjetja več kot 79-odstotno učinkovito.

Kitajske oblasti želijo še pred lunarnim novim letom sredi tega meseca proti covidu-19 cepiti 50 milijonov ljudi, saj se takrat na potovanja ponavadi odpravi na milijone ljudi, kar bi lahko sprožilo nov val okužb. (STA)

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič sta v prispevku Skupaj proti virusu, objavljenem v današnji izdaji časnika Delo, zavrnila kritike na račun domnevno prepočasnega in ne dovolj učinkovitega evropskega pristopa pri nabavi cepiv proti covidu-19.

Kot sta v rubriki Gostujoče pero spomnila visoka predstavnika EU, razvoj cepiva po pojavu nekega novega virusa običajno traja približno deset let, tokrat pa je ta razvoj trajal vsega deset mesecev. "Prvo cepivo proti covidu-19 je bilo iznajdeno v Evropi in se zdaj v velikih količinah proizvaja v EU," sta izpostavila.

Z vnaprejšnjimi dogovori o nabavi je EU razvijalcem cepiv dala vnaprejšnja plačila in za to namenila 2,9 milijarde evrov. "Pričakujemo, da bodo državljani EU imeli koristi od teh evropskih naložb v cepiva."

"Izbrali smo pravi pristop: ostali smo povezani v našem boju proti virusu, ki ne pozna meja, in se z njim spopadli skupaj," sta izpostavila, a tudi priznala, da mnogi kritizirajo evropski pristop in govorijo o počasnosti odločanja. "Toda, ali bi lahko bili veliko hitrejši? Bi bila ena država članica hitrejša, bi hitrejši podpis pogodbe zagotovil zgodnejšo dobavo cepiv v velikih količinah? Iskreno mislimo, da ne."

Spomnila sta, da je izdelava novega cepiva "neverjetno zapletena in občutljiva naloga". Ker sta varnost in učinkovitost vedno najpomembnejši, v postopku odobritve pri Evropski agenciji za zdravila "nismo uporabljali bližnjic". Zato je EU s cepljenjem začela nekoliko pozneje kot Združeno kraljestvo in je v njej v tem trenutku cepljenih manj ljudi.

V petih tednih po potrditvi prvega cepiva so podjetja uniji dobavila okoli 20 milijonov odmerkov cepiva, kar resda "še ni dovolj, a tudi ni nepomembno". Februarja bodo države EU prejele še okoli 33 milijonov odmerkov, marca pa 55 milijonov. Po previdnejših ocenah naj bi bilo v drugem četrtletju letošnjega leta dostavljenih 300 milijonov dodatnih odmerkov.

Izrazila sta sicer razumevanje, da imajo nekatera podjetja težave z množično proizvodnjo cepiv, saj "takšnega povečanja proizvodnje v preteklosti še ni bilo". A ob tem "moramo vedeti, kam gredo ta cepiva. Potrebujemo preglednost, še posebno če podjetje ne izpolni tega, kar je obljubilo Evropski uniji. Zato smo tudi uvedli mehanizem preglednosti in avtorizacije."

Spomnila sta še na dejstvo, da se novi koronavirus nenehno spreminja. Sedanja cepiva so na srečo zaenkrat učinkovita tudi proti novim različicam, vendar moramo vseeno biti pripravljeni na primere, ko temu ne bo več tako.

"Tesno sodelovanje z znanstveniki in industrijo nam bo pomagalo, da bomo pripravljeni na razvoj, odobritev in hitro izdelavo cepiv, učinkovitih tudi proti novim različicam virusa. Še pomembnejše pa je, da nameravamo povečati proizvodne zmogljivosti v Evropi, saj so cepiva javno dobro in jih bomo v prihodnje še bolj potrebovali." (STA)

Nemška podjetja pričakujejo, da bodo omejitve javnega življenja in njihovega poslovanja zaradi pandemije trajala še 7,4 meseca in da se njihovo poslovanje v normalne tirnice ne bo vrnilo še 10,3 meseca, je pokazala zadnja raziskava münchenskega inštituta Ifo.

"Obe številki sta le rahlo nižji kot decembra. Cepilna kampanja še nima odločilnega vpliva," je, kot so ta teden sporočili iz Ifa, dejal vodja raziskav pri inštitutu Klaus Wohlrabe.

Razlike po posameznih panogah so majhne. V proizvodnji omejitve javnega življenja pričakujejo še 7,4 meseca in normalizacijo poslovanja v 10,2 meseca, v storitvah omejitve javnega življenja še 7,5 meseca in normalizacijo poslovanja v 10,6 meseca, v trgovini omejitve javnega življenja še 7,2 meseca in normalizacijo poslovanja v 9,3 meseca in v gradbeništvu omejitve javnega življenja še 7,3 meseca in normalizacijo poslovanja v 10,4 meseca. (STA)