Solarne plošče razkrivajo razhajanja v EU-ju glede odnosov s Kitajsko

V Bruslju želijo za zaščito evropskih proizvajalcev uvesti visoke dajatve za kitajske izvoznike, a večina članic iz bojazni pred povračilnimi ukrepi Pekinga temu nasprotuje.

Kitajska je ključen trg za evropske izvoznike in druga največja trgovinska partnerica EU. EU pa je za Kitajsko največji izvozni trg. Približno 80 odstotkov kitajskega izvoza konča v članicah unije. Kitajska je tudi največja svetovna proizvajalka solarnih plošč, s katerimi izkoriščamo sončno energijo. Proizvede približno 65 odstotkov vseh solarnih plošč na svetu. Poleg tega je to za Evropsko komisijo sploh največji trgovinski primer te vrste, saj so Kitajci leta 2011 v EU izvozili za 21 milijard evrov solarnih plošč. Evropa sicer predstavlja okoli tri četrtine globalnega fotovoltaičnega trga.

Začelo se je s preiskavo uvoza solarnih plošč iz Kitajske Zgodba s solarnimi ploščami se je začela septembra lani, ko je Evropska komisija sprožila protidampinško preiskavo uvoza solarnih plošč in njihovih sestavnih delov iz Kitajske. Razlog za sprožitev preiskave je bila pritožba ad hoc združenja več kot 20 evropskih proizvajalcev fotovoltaičnih celic, ki so se poimenovali EU ProSun in skupaj predstavljajo več kot četrtino proizvodnje solarnih plošč v EU.

Damping pomeni, da neko tuje podjetje izvaža svoj proizvod v EU po ceni, nižji od običajne vrednosti proizvoda na domačem trgu, torej nižji od domače cene proizvoda ali od proizvodne cene. V okviru protidampinške preiskave, ki traja 15 mesecev, komisija prve izsledke sporoči v devetih mesecih, v tem primeru najpozneje 5. junija. Po tej prvi etapi preiskave se lahko v primeru dovolj trdnih dokazov odloči, da uvede začasne dajatve, običajno za šest mesecev, da nadaljuje preiskavo brez uvedbe začasnih dajatev ali da preiskavo konča.

De Gucht za začasne uvozne dajatve Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht se je na tej točki odločil za začasne, 47-odstotne uvozne dajatve. Toda večina članic unije, ki na tej točki igrajo le posvetovalno vlogo, torej njihovo stališče ni zavezujoče, temu nasprotuje. Na čelu tabora nasprotnic so Nemčija - čeprav je bilo nemško podjetje Solarworld med tistimi, ki so se pritožili pri komisiji - Velika Britanija in Nizozemska, v njem je tudi Slovenija.

V Bisolu ogorčeni Kitajske solarne plošče so sicer razdelile tudi Slovenijo. Slovenska politika je glasovala proti uvedbi dajatev. S tem se strinjajo slovenska podjetja, ki podpirajo mednarodno združenje energetskih podjetij AFASE s ciljem zagotovitve konkurenčne in dostopne sončne energije. V slovenskem proizvajalcu fotonapetostnih modulov, skupini Bisol Group, pa so ogorčeni, češ da gre za "veleizdajo". Komisija, ki uživa podporo Francije in Italije, svojo odločitev brani. De Gucht trdi, da nikakor ne namerava škoditi interesom evropskega gospodarstva na Kitajskem, a želi Pekingu pokazati, da komisija s preprečevanjem dampinga misli resno in da Kitajska mora igrati po mednarodnih pravilih.

Poleg tega De Gucht Kitajsko obtožuje, da pritiska na članice unije. Bojazen pred povračilnimi ukrepi iz Kitajske je namreč po navedbah virov pri EU glavni razlog, da je večina članic unije glasovala proti kazenskim dajatvam. Peking je res že zagrozil s povračilnimi ukrepi. V kitajskem predstavništvu pri EU so opozorili, da so "takšne prakse trgovinskega protekcionizma za Kitajsko nesprejemljive in bi "resno pokvarile vzdušje v dvostranski trgovini in gospodarskem sodelovanju". "Kitajska vlada ne bo sedela križem rok, temveč bo sprejela ukrepe, potrebne za obrambo svojih nacionalnih interesov," so še poudarili Kitajci.

Končne ukrepe morajo sprejeti do decembra Članice unije morajo odločitev o končnih ukrepih - uvedbi protidampinških dajatev za pet let - sprejeti v začetku decembra, ko se izteče 15-mesečna preiskava. Komisar De Gucht je sicer Kitajsko pozval h kompromisu, ki pa bi moral vključevati določitev ustrezne minimalne cene za kitajske izvajalce, ki bi vsem zagotovila enake pogoje za delovanje na trgu. V skladu s postopki sedaj v Bruslju čakajo na predlog oziroma ponudbo kitajske strani.

EU grozi tudi z ločenimi kazenskimi dajatvami zaradi kitajskih solarnih plošč, ki bi jih uvedla zaradi nedovoljenih pomoči kitajskim proizvajalcem. To preučuje v drugi preiskavi. Rok za odločitev začasnih ukrepov je avgust, za končne pa december. Poleg tega komisija preiskuje sum dampinga in neupravičenih državnih pomoči tudi v primeru uvoza kitajske telekomunikacijske opreme, ki jo proizvajata Huawei in ZTE. Ta tema ni nič manj občutljiva, saj je vse več evropskih podjetij odvisnih od poceni kitajske opreme.

Solarne plošče so razkrile razhajanja v uniji glede odnosov s Kitajsko - tako med članicami in institucijami kot med samimi članicami. V recesiji, ko tako podjetja kot države iščejo vsako priložnost, da napolnijo svoje blagajne, iskanje kompromisov ne bo preprosto.