Četrtek, 14. 7. 2022, 20.17
2 leti, 5 mesecev
Grozovit prizor: hči umrla, mami utrgalo nogo #vŽivo
141. dan vojne v Ukrajini. Simbol današnjega ruskega raketnega napada na ukrajinsko mesto Vinica, v katerem je po najnovejših podatkih umrlo 23 ljudi, sta postali Irina Dmitrieva in njena hči. Prva je bila v napadu hudo poškodovana in se še borijo za njeno življenje, hči pa je umrla. Samo še vprašanje časa je, kdaj bo mamam ruskih vojakov, ki jih v smrt v Ukrajino pošilja Vladimir Putin, počil živec in se bodo ruskemu režimu uprle z vsemi močmi, opozarja mama v Ukrajini umrlega mladega ruskega vojaka. Kijev je medtem prekinil vse stike s Severno Korejo, potem ko je ta priznala neodvisnost dveh odcepljenih ukrajinskih ljudskih republik Doneck in Lugansk. Medtem pa je Rusija poskušala ponovno napasti strateško zelo pomemben Kačji otok, a ji to ni uspelo, saj sta bombi padli v morje.
20.11 Število smrtnih žrtev napada v ukrajinski Vinici naraslo na 23
17.00 Ruskim mamam bo počil živec, to bo vojska, ki je ne bo preprosto zaustaviti
13.47 V napadu v osrednji Ukrajini ubitih najmanj 12 ljudi
11.22 Rusija napadla Združeno kraljestvo in ZDA
8.54 Ukrajina lobira za rakete daljšega dosega
7.29 Rusija ponovno poskušala napasti Kačji otok
7.02 Kijev prekinil vse stike s Severno Korejo
20.11 Število smrtnih žrtev napada v ukrajinski Vinici naraslo na 23
V današnjem ruskem raketnem napadu na mesto Vinica v osrčju Ukrajine daleč od frontne linije je po zadnjih podatkih umrlo 23 oseb, 117 je ranjenih, 66 jih je hospitaliziranih, 39 jih še pogrešajo.
#russia did this.#russia killed 23 Ukrainians in the city center of #Vinnytsya today. https://t.co/oKhQzBigDn
— Promote Ukraine (@PromoteUkraine) July 14, 2022
Med umrlimi je tudi hči Irine Dmitrieve, ki je zaradi posledic raketnega napada umrla takoj, našli so jo ob otroškem vozičku. Mami je med napadom utrgalo stopalo. Za njeno preživetje se še vedno borijo v bolnišnici.
📽️Russian forces bombed the center of #Vinnytsya a few moments ago. Multiple casualties reported. #UkraineRussiaWar pic.twitter.com/41wruGexut
— MilitaryLand.net (@Militarylandnet) July 14, 2022
Hči Irine Dmitrieve je bila sicer ena od treh otrok, ki so umrli v današnjem raketnem napadu na Vinico, poroča tiskovna agencija Reuters. Napad s projektilom Kalibr so s Črnega morja sprožile ruske podmornice. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dogodek označil za teroristično dejanje.
17.00 Ruskim mamam bo počil živec, to bo vojska, ki je ne bo preprosto zaustaviti
Rusinja Valya, gre za psevdonim, saj ne želi maščevanja ruskih oblasti, je v intervjuju za britanski medij BBC dejala, da se bodo mame ruskih vojakov, ki umirajo v vojni v Ukrajini, najverjetneje slej ko prej postavile po robu moskovskemu režimu.
Valya je v stiku z več materami širom Rusije, ki so v vojaškem spopadu v Ukrajini izgubile svoje sinove. Za njihove smrti vse krivijo Kremelj, je dejala.
“On TV they say that everything’s fine, that we’re winning. But our lads are being killed...I don’t know what this was all for.” We speak to the mother of a Russian soldier who went missing in Ukraine. Producer @BBCWillVernon Camera/edit @LizaVereykina @BBCNews @BBCWorld pic.twitter.com/X0odYhcYaF
— Steve Rosenberg (@BBCSteveR) July 14, 2022
Sama več kot štiri mesece in pol, torej skoraj od začetka vojne v Ukrajini, ni vedela skoraj nič o tem, kje je njen sin oziroma kaj se z njim dogaja. Nazadnje sta se slišala februarja. Šele pred kratkim je od ruskih oblasti dobila uradno potrdilo, da je bil ubit v Ukrajini.
"Po televiziji nam govorijo, da je vse v najlepšem redu, da zmagujemo. A naši fantje umirajo. Ruske mame sovražijo vlado, sovražijo Putina, vse hočejo, da se ta vojna čim prej konča," je za BBC dejala Valya in izrazila prepričanje, da se bo zgodil upor mater ubitih vojakov proti oblastem v Moskvi.
"Če se dvignejo mame vseh vojakov, ki se borijo v Ukrajini, in vse mame tistih, ki so izgubili življenja - si predstavljate, kako velika vojska je to? In dvignile se bodo. Popustili jim bodo živci."
13.47 V napadu v osrednji Ukrajini ubitih najmanj 12 ljudi
Rusko obstreljevanje mesta Vinica v osrednji Ukrajini je zahtevalo najmanj 12 smrtnih žrtev, še 25 ljudi pa je ranjenih, so danes sporočile ukrajinske oblasti. Med mrtvimi je tudi en otrok, napad pa je povzročil velik požar, s katerim se bori več deset pripadnikov reševalnih služb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Downtown Vinnytsya now.
— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) July 14, 2022
2 dead (including a kid), 6 wounded in a Russian missile strike pic.twitter.com/J1rBM41sBF
"Rusija vsak dan ubija civiliste, ukrajinske otroke, izvaja zračne napade na civilne objekte, kjer ni vojaških ciljev. Kaj je to, če ne odkrito teroristično dejanje?" je v odzivu na napad prek družabnih omrežij sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
S požarom, ki je izbruhnil po obstreljevanju, se bojuje 90 pripadnikov reševalnih služb. Napad se je zgodil v času, ko se zunanji in pravosodni ministri pripravljajo na konferenco v Haagu na Nizozemskem, kjer bodo razpravljali o domnevnih ruskih vojnih zločinih.
Zelenski, ki je sam že prej pozval k ustanovitvi posebnega sodišča za vojne zločine, naj bi se srečanja udeležil virtualno, na konferenci pa bo prisoten tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
Osrednja Ukrajina je sicer v zadnjih mesecih veljala za relativno varno območje, vsaj v primerjavi z Donbasom na vzhodu. Mesto Vinica z okoli 660 tisoč prebivalci leži približno 250 kilometrov jugovzhodno od ukrajinske prestolnice Kijev.
Medtem na jugu države v regiji Herson, ki je pod nadzorom Rusije, še vedno potekajo ukrajinski protinapadi. Kijev je o tem brez podrobnih pojasnil dejal, da tamkajšnji prebivalci poročajo o "povečanju količine opreme in števila ruskih vojakov".
Z ruske strani pa so sporočili, da se na vzhodu Ukrajine proruske enote približujejo svoji naslednji tarči, mestecu Siversk. "Siversk je pod našim operativnim nadzorom, kar pomeni, da lahko sovražnika z usmerjenim ognjem zadenemo na celotnem območju," je po poročanju ruske tiskovne agencije TASS dejal predstavnik proruskih sil Danil Bezsonov, navaja AFP.
Ob tem še vedno odmeva sredino srečanje ukrajinske in ruske delegacije v Istanbulu glede izvoza žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Rečeno je bilo, da je bil dosežen določen napredek v pogovorih glede izvoza žita, vendar pa da so mirovna pogajanja še precej daleč.
"Uspeh te zgodbe ni potreben le za našo državo, ampak tudi – brez pretiravanja – za ves svet," je v sredo v svojem večernem nagovoru dejal Zelenski, pri čemer je imel bržkone v mislih pomembno globalno vlogo svoje domovine pri dobavi žita, še navaja AFP.
11.22 Rusija napadla Združeno kraljestvo in ZDA
Rusko zunanje ministrstvo je napadlo ZDA in Združeno kraljestvo zaradi pomoči pri urjenju ukrajinskih oboroženih sil. Napad so označili za "hibridno vojno", ki jo države Nata vodijo proti Rusiji, poroča hrvaški Index.
Tiskovna predstavnica ministrstva Maria Zaharova je povedala, da je Washington Ukrajini priskrbel inštruktorje, ki kijevskim silam pomagajo pri uporabi ameriških naprednih topniških raketnih sistemov visoke mobilnosti. Poudarila je, da rakete, ki imajo večji domet in so natančnejše od drugega topniškega orožja, ukrajinske sile uporabljajo "na široko". Kritizirala je tudi odločitev Združenega kraljestva, da pripelje ukrajinsko vojaško osebje v Združeno kraljestvo za urjenje.
8.54 Ukrajina lobira za rakete daljšega dosega
Ukrajinska vlada si prizadeva, da bi ji ZDA dobavile rakete daljšega dosega za raketne sisteme Himars, je v sredo potrdil član parlamentarnega odbora za obrambo Fedir Venislavski. Trenutno ima Kijev za raketni sistem Himars na voljo zgolj rakete z dometom 70 kilometrov, čeprav so na voljo tudi izstrelki z dometom med 300 in 500 kilometri.
Poziv k dobavi raket daljšega dosega je pomemben, saj bi se s tem v dosegu ukrajinskih sil znašel tudi krimski most, ki povezuje celinsko Rusijo s priključenim ukrajinskim polotokom Krim. Most je namreč od frontne črte oddaljen približno 260 kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je govorice o načrtih ukrajinske vojske, da bi napadli most na Krim, ki ga je zgradila Rusija, označil za teror, vendar je pri tem poudaril tudi, da je most pred takšnimi napadi dovolj zaščiten.
Povpraševanje po raketah daljšega dosega je povzročilo zaskrbljenost tudi v ZDA, saj se bojijo, da bi ukrajinske sile ameriško orožje uporabile za napade na cilje na ruskem ozemlju, kar pa bi lahko povzročilo nadaljnje zaostrovanje konflikta.
Spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami se medtem nadaljujejo. Ruske sile so po sredinem obstreljevanju tudi danes napadle več objektov v južnem mestu Mikolajev, je prek aplikacije Telegram sporočil župan Oleksandr Senkevič. Dodal je, da na terenu že posredujejo reševalne ekipe. V regiji Donbas na vzhodu Ukrajine so ruski izstrelki zadeli industrijsko območje v mestu Kramatorsk, v nekaterih delih mesta pa je bila prekinjena oskrba z električno energijo, je na družbenem omrežju Facebook zapisal tamkajšnji župan Oleksandr Hončarenko.
Ruski mediji so po navedbah Reutersa poročali tudi, da so ukrajinske oborožene sile izvedle nov zračni napad na strateško pomembnem območju regije Herson na jugu države, ki je v rokah Rusije in jo Kijev želi ponovno zavzeti. Informacij s terena sicer ni mogoče neodvisno preveriti.
7.29 Rusija ponovno poskušala napasti Kačji otok
Rusija naj bi po navedbah vojaških uradnikov čez noč znova poskusila bombardirati Kačji otok. Ukrajinsko poveljstvo je v sredo poročalo, da sta dve ruski lovski letali ponovno poskušali napasti strateški črnomorski otok, a jima ni uspelo, ker sta bombi padli v morje.
7.02 Kijev prekinil vse stike s Severno Korejo
Kijev je v sredo prekinil vse stike s Severno Korejo, potem ko je ta priznala neodvisnost dveh odcepljenih ukrajinskih ljudskih republik Doneck in Lugansk v ukrajinski regiji Donbas. Severna Koreja je tako postala tretja država za Rusijo in Sirijo, ki je priznala njuno neodvisnost.
"To odločitev dojemamo kot poskus Pjongjanga, da zmanjša suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine," je na svoji spletni strani sporočilo ukrajinsko zunanje ministrstvo.
Voditelj Donecka Denis Pušilin je v objavi na Telegramu zapisal, da zdaj upa na "plodno sodelovanje in povečano trgovino s Severno Korejo".
Severnokorejsko veleposlaništvo v Moskvi je v sredo potrdilo, da je država priznala neodvisnost obeh entitet. Rusija, ki regiji podpira od leta 2014, ju je priznala pred svojo invazijo na Ukrajino, kar sta Kijev in Zahod obsodila kot nezakonito dejanje. Svojo odločitev o začetku vojne, ki ji pravijo posebna vojaška operacija, je Rusija utemeljila s tem, da ščiti rusko govoreče ljudi, ki tam živijo, pred genocidom.
81