Smo ujetniki evra: čaka nas desetletje kriz

Finančni trgi so pomirjeni, ampak le zato, ker so tveganja za posojila prezadolženim državam na jugu stare celine prevzeli davkoplačevalci iz bolj uspešnih držav v EU.

Zakaj smo še vedno ujetniki evra Toda kriza v realnem sektorju v južnoevropskih državah še vedno tli, ker se ni povečala konkurenčnost v teh državah, te države imajo še vedno tudi komaj obvladljivo stopnjo brezposelnosti, opozarja Hans-Werner Sinn, prvi mož uglednega gospodarskega inštituta Ifo in eden od najboljših nemških ekonomistov.

V svoji knjigi Ujetniki evra (nem. Gefangen im Euro) piše, da dozdajšnje reševanje prezadolženih držav ni bilo uspešno. Za njihovo reševanje je bilo namenjeno več kot bilijon evrov, kar je sicer blažilo bolečine, a oviralo samozdravljenje.

Začasni izstopi iz evroobmočja za okrevanje Kot poudarja, lahko evrski projekt rešimo le tako, da prezadolžene krizne države, kot je Grčija, začasno dejansko izključimo iz evroobmočja (legalno bi bile še vedno njegov del) in jih pošljemo na nekakšno zdravljenje, po okrevanju pa bi lahko spet vstopile nazaj v evroobmočje.

Ko bi krizne države zapustile evroobmočje in odšle na t. i. okrevanje, bi jim najprej odpisali dolgove. Te države bi potem devalvirale lastno valuto in izpeljale strukturne reforme, da bi postale bolj konkurenčne. Konkurenčnost pa pomeni, da so izdelki, ki jih proizvaja posamezna država, cenovno ugodnejši od drugih proizvajalcev.

V kriznih državah je treba znižati cene in plače Sinn je v pogovoru z britanskim časnikom The Telegraph pojasnil, da bi Grčiji zdaj šlo veliko bolje, če bi leta 2010 začasno zapustila evroobmočje. Znotraj evroobmočja namreč devalvacija ni mogoča. Imeli bi ali deflacijo na jugu Evrope ali astronomsko inflacijo v jedrnih državah evroobmočja.

Z devalvacijo bi znižali previsoke plače in cene v prezadolženih kriznih državah, te so bile posledica kreditnega mehurčka, ki se je napihnil v času poceni evra. Posledica tega pritoka denarja v te države je inflacija denarja, ki jo je treba zmanjšati. Noben politik ne more rešiti te težave, če so cene in plače previsoke, opozarja nemški ekonomist.

Nemci nočejo reševati kriznih držav z višjo inflacijo Prepričan je sicer, da bi morala Nemčija sprejeti nekaj višjo inflacijo, da bi ublažila krizo v južnoevropskih državah. A nasprotuje zamisli, ki jo je predstavila ameriška investicijska banka Goldman Sachs – ta je izračunala, da bi južnoevropske države postale bolj konkurenčne tudi brez znižanja cen in plač, če bi bila nemška inflacija večja za sedemdeset odstotkov.

To bi namreč pomenilo, da bi bila nemška inflacija v prihodnjih desetih letih visoka 5,5 odstotka, medtem ko bi bila povprečna inflacija v evroobmočju 3,6 odstotka. To je občutno preveč za Nemčijo.

Francija – zadnji žebelj v krsto evra? Evroobmočje je obsojeno na desetletje nazadovanja in državljanskih nemirov, ki lahko uničijo enotno valuto, če države, kot so Francija, ne bodo izvedle ključnih reform. Za Francijo Sinn pravi, da je to najbolj socialistična država v Evropi, če ne celo na svetu.

Med državami OECD ima samo še Danska večji delež zaposlenih v javnem sektorju. Deželi galskih petelinov do zdaj ni uspelo uveljaviti ključnih reform na strani ponudbe, ki bi spodbudile gospodarsko rast.

Francozi preveč napihnili javni sektor, industrija pa umira Glavna težava Francije je, da njena industrija umira že desetletje – industrija zdaj predstavlja le devet odstotkov BDP, pol manj kot v Nemčiji. Zaposlene, ki so prej delali v industriji, je zdaj posrkal javni sektor, kjer zdaj dela že četrtina delovne sile, dvakrat več kot v Nemčiji. "Skrivanje nezaposlenosti v vladne urade ni zdrava rešitev," Francoze svari Sinn.

Če Francija ne bo znižala svoje napihnjene javne porabe, ki predstavlja 55 odstotkov domačega BDP, za vsaj deset odstotkov, bi bil to lahko zadnji žebelj v krsto evra. Če se bo Francija namesto varčevalnih ukrepov rajši odločila za keynesianske rešitve za spodbujanje gospodarstva, bo to namreč ogrozilo stabilnost evroobmočja.

Francija potrebuje "kirurški" poseg Keynesianske rešitve bi namreč pomagale za leto ali dve, toda samo odlagale nujne reforme in na dolgi rok poslabšale razmere. "To je tako, kot da si hudo bolan in potrebuješ kirurški poseg, ti pa samo jemlješ zdravila, s katerimi blažiš bolečine," je slikovit Sinn.

Nemški ekonomist napoveduje: evro ne bo razpadel, toda pričakujemo lahko nazadovanje in še večje sovraštvo med evropskimi narodi. To že vidimo v Franciji in Grčiji, kjer ljudje volijo skrajne stranke – Nacionalno fronto in Sirizo.

Nevarnost ruske krize Nevarnost predstavlja tudi ukrajinska oziroma ruska kriza – ta lahko prizadene nemško gospodarsko rast, toda še veliko hujše bodo posledice za sosednje države, med katerimi so številne vezane na največjo evropsko gospodarstvo.

Več kot 40 odstotkov nemških podjetij ima povezave z Vzhodno Evropo, kar bo imelo vpliv na vse evroobmočje. Kajti že zdaj imajo številne evrske države svoje težave, in če bo imela težave tudi Nemčija, ki je eden od njihovih pomembnih gospodarskih partnerjev, bodo težave še toliko večje. Grozi nam nevarnost, da zdrsnemo v dolgotrajno recesijo oziroma depresijo.

EU kot velika Švica Kot še poudarja Sinn, ne bomo več "ujetniki evra", če bomo namesto reševalnih paketov rajši uvajali protržne strukturne reforme, prav tako bi morali spremeniti pravila glede Evropske centralne banke (ECB) in oblikovati evropsko konfederacijo po švicarskem zgledu.