Slovenija bo morala glede plinskega terminala v Žavljah dati več od sebe

Popoldne bo v Benetkah pomembna trilaterala – srečanje treh predsednikov držav Italije, Slovenije in Hrvaške. Enrico Letta, Alenka Bratušek in Zoran Milovanović bodo uradno govorili o jadransko-jonski pobudi in o severnem Jadranu, a pričakuje se, da bosta italijanski premier in slovenska premierka nekaj časa posvetila tudi spornemu plinskem terminalu v Žavljah.

"Govoriti samo ne, ne in ne je premalo," pred srečanjem v Benetkah o slovenskem nasprotovanju žaveljskemu terminalu pravi nekdanji diplomat, zdaj svetovalec, Borut Šuklje. Plinsko jabolko spora Plinski terminal v Žavljah, torej prav na meji s slovenskim morjem, Italija postavlja že od leta 2009. V teh letih je naletela na kopico težav, ne samo na slovensko nasprotovanje zaradi okoljskih tveganj za severni Jadran. Proti žaveljskemu terminalu so tudi dežela Furlanija - Julijska krajina, lokalne oblasti in okoljevarstvene organizacije. Slovenija je poleti v Bruslju glasovala proti seznamu, na katerem je bil terminal v Žavljah postavljen kot ključen evropski energetski projekt.

Ne – dobra odločitev Slovenije "Mislim, da je bila to dobra odločitev, da je Slovenija takrat glasovala proti," pravi Šuklje. "Argumenti proti so bili dobro predstavljeni, a od tega trenutka, ko je Slovenija Žavljam rekla ne, je ne postal premalo," pravi Šuklje. Zakaj?

Zakaj je ne premalo? Šuklje opozarja na novost v strategiji Evropske unije, kar zadeva smernice za razvoj evropskih pristanišč. Tam so priporočila, da bi morala imeti evropska pristanišča možnosti za prečrpavanje utekočinjenega plina. V to smer razvoja pristanišč pritiskajo vse evropske države in v ta kontekst evropske politike moramo postaviti tudi slovenske predloge in odločitve.

Korak naprej "Tukaj je en splet. A gre za to, da bo samo govorjenje, da smo mi proti, premalo. Treba bo narediti korak več. To je operativna sposobnost neke evropske države, ali zna povedati kaj več kot ne," pravi Šuklje. Evropska unija je dala Sloveniji in Italiji do oktobra čas, da se dogovorita. Zdi se, da si v resnici plinskega terminala ne želi niti Italija. Ne samo zaradi odpora lokalne in regijske oblasti, temveč tudi zaradi težav s španskimi dobavitelji tehnologije, ki je zastarela, zato je preklicala pogodbe. "Prav zato je to današnje srečanje lahko pomembno, opozarja Šuklje. Da se državi, Slovenija in Italija – ali pa morda tudi Hrvaška –, dogovorita o kakšni drugi lokaciji plinskega terminala, če ne do oktobra, pa malo pozneje, lahko pa prosita tudi za preložitev roka.