Slovar balkanske vojne

Nacionalne strasti ob dvajseti obletnici hrvaške vojaške operacije Nevihta je na površje ponovno naplavilo izrazoslovje, ki je bilo aktualno v času balkanske vojne. V medijih v regiji se spet pojavljajo pojmi četniki, ustaši, velikosrbska agresija in podobni. Kateri so bili najpogostejši izrazi, ki so se uporabljali v času balkanske vojne?

Balije Balije je negativno poimenovanje za Bošnjake. Zanimivo je to, da čeprav so s pojmom balije označevali muslimane, mnogo Bošnjakom sploh ni bilo jasno, kaj to pomeni oziroma od kod to izhaja. Balija je turcizem, pomeni pa preprostega kmeta, čeprav je prvotno označeval nomadske živinorejce v Hercegovini. Šele v devetdesetih letih so ga začeli uporabljati kot slabšalno poimenovanje za bošnjaške muslimane.

Četniki Izraz četniki označuje tako srbske vojake kot tudi posameznike, ki zagovarjajo velikosrbsko ideologijo. V slabšalnem smislu pa se uporablja za vse Srbe.

Izraz sicer izhaja iz konca 19. stoletja, ko so se t. i. pripadniki gverilskih enot borili proti Otomanskemu imperiju. Kot paravojaške formacije so četniki delovali v času balkanskih vojn in prve svetovne vojne, pa tudi v času Kraljevine Jugoslavije in druge svetovne vojne, ko je vojaške četniške enote vodil Draža Mihajlović. Maja letos so Dražo Mihajlovića na sodišču v Beogradu rehabilitirali, kar je na Hrvaškem povzročilo val ogorčenja.

Domovinska vojna Domovinsko vojno oziroma domovinski rat na Hrvaškem definirajo kot obrambno-osvobodilno vojno za neodvisnost in celovitost Hrvaške proti agresiji združenih velikosrbskih enot in JLA. V prvi fazi je šlo za napad Srbije na Hrvaško, pozneje leta 1995 pa za osvobodilne akcije hrvaške vojske, ki je osvobodila okupirana območja v Posavini, Slavoniji, Liki in severni Dalmaciji.

HVO HVO je kratica za Hrvatsko vijeće obrane – glavne oborožene enote Hrvatov v Bosni in Hercegovini, ustanovljene leta 1992, z daytonskim sporazumom pa so postale del vojske BiH.

JLA Jugoslavenska narodna armija oziroma Jugoslovanska ljudska armada je bilo poimenovanje oboroženih sil SFRJ od leta 1941 do leta 1992. V začetku devetdesetih let je jugoslovanska vojska postala agresorska vojska v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Še posebej v napadih na Slovenijo in Hrvaško je jugoslovanska vojska odigrala ključno vlogo.

Mudžahedini Izraz mudžahedini se uporablja za borce, ki izhajajo iz islamistične ideologije. V času vojne v BiH se je ta izraz uporabljal za bošnjaške vojaške enote. V začetku vojne je bošnjaška vojska dobila finančno in vojaško pomoč iz islamskih držav, zato se je njenih enot prijel ta naziv. Poleg tega so bili v njihovih vrstah tudi tuji borci, ki so se organizirali v enoti El Mudžahedin.

Ustaši Ustaši je bil srbski naziv za hrvaške vojake, pojem pa se v negativnem smislu uporablja za Hrvate na splošno. Zgodovinsko gledano poimenovanje ustaši tako kot izraz četniki izhaja iz časa bojevanja proti Turkom. Ustaši so bili Hrvati, ki so se od 14. do 16. stoletja bojevali proti Osmanom, poimenovanje pa so pozneje prevzele enote hrvaškega nacionalističnega gibanja iz časa okoli leta 1930, ki ga je vodil Ante Pavelić. V času druge svetovne vojne so paktirali z Mussolinijem in Hitlerjem ter na ozemlju Hrvaške ustanovili Neodvisno državo Hrvaško.

Velikosrbska agresija Zgodovina Srbije med letoma 1991 in 1999 je čas, ki se ga opisuje kot čas velikosrbske agresije. Začelo se je z vojno v Sloveniji in na Hrvaškem leta 1991 in se nadaljevalo z vojno v BiH in pozneje na Kosovu oziroma z Natovim bombardiranjem Srbije leta 1999. Agresija je izhajala iz ideje o Veliki Srbiji, ki jo je želel ustvariti Slobodan Milošević, in bi zajemala ozemlje Srbije, Črne gore, tako imenovane Republike Srbske Krajine na Hrvaškem in Republike Srbske v BiH.