Petek, 6. 12. 2024, 19.36
2 tedna, 6 dni
Vojna na Bližnjem vzhodu
Grossi: Iran povečuje količino obogatenega urana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
Iran je konec novembra obvestil IAEA, da namerava zagnati 6.000 novih centrifug za bogatenje urana.
Iran znatno povečuje količino urana, obogatenega do 60-odstotne čistosti, je v današnjem pogovoru za tiskovno agencijo Reuters povedal generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi. Po njegovih besedah ima sicer Iran urana, obogatenega do omenjene ravni, že dovolj za najmanj štiri jedrska orožja.
19.35 Slovenija v Varnostnem svetu ZN pozdravila pozitivno vlogo Iraka v regiji
18.40 Grossi: Iran povečuje količino obogatenega urana
18.20 Erdogan poziva Asada k politični rešitvi za Sirijo
16.30 Po Hami naslednja tarča islamistov v Siriji mesto Homs
14.15 Sirska vojska izgubila nadzor nad mestom Hama
9.40 Amnesty International v poročilu Izrael obtožuje genocida v Gazi
19.35 Slovenija v Varnostnem svetu ZN pozdravila pozitivno vlogo Iraka v regiji
Slovenija pozdravlja pozitivno vlogo Iraka v regiji Bližnjega vzhoda, je na današnjem rednem zasedanju Varnostnega sveta o Iraku dejal veleposlanik Samuel Žbogar. Vlado v Iraku je pozval, naj nadaljuje z reformami ter posveti ustrezno pozornost posledicam podnebnih sprememb, predvsem kar zadeva pomanjkanje vode.
"Pozivamo vse, naj spoštujejo in podpirajo iraško suverenost, ozemeljsko celovitost in demokratični politični proces. Regionalni akterji Iraka ne bi smeli uporabljati kot prostora za obračunavanje. Izjemno pomembno je, da se Irak ne vključi v sedanje širše regionalno zaostrovanje," je dejal Žbogar in pozval k izvajanju sporazuma o prekinitvi ognja v Libanonu ter k izvajanju resolucij Varnostnega sveta o Gazi in talcih.
Iraško vlado je pozval k nadaljevanju reform in k spodbujanju pravic žensk. "Globoko smo zaskrbljeni zaradi predlaganih zakonodajnih sprememb, ki bi v primeru sprejetja lahko resno ogrozile pravice žensk," je dejal Žbogar glede spornega zakona, ki bi med drugim omogočil prisilne poroke z mladoletnicami.
Iraško vlado je še pozval, naj nadaljuje z bojem proti ekstremizmu in terorizmu, ter ji izrekel priznanje za prizadevanja za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in pripravljenost sodelovati s sosedi pri skupnem upravljanju čezmejnih vodnih virov.
Podobno so tudi drugi govorniki med razpravo izražali priznanje napredku Iraka, ki se ne vpleta v trenutne spopade na Bližnjem vzhodu, in poudarjali, da tuji dejavniki ne smejo ogroziti varnosti in suverenosti države. Mirovna misija ZN v Iraku (Unami) se bo po odločitvi Varnostnega sveta iztekla konec prihodnjega leta.
18.40 Grossi: Iran povečuje količino obogatenega urana
Grossi je v pogovoru za Reuters ob robu varnostne konference v bahrajnski prestolnici Manama dejal, da Iran po podatkih IAEA znatno povečuje količino urana, obogatenega do 60-odstotne čistosti. Ob tem je poudaril, da ima sicer islamska republika že dovolj urana z nižjo ravnjo obogatitve za več kosov jedrskega orožja.
Iran je konec novembra obvestil IAEA, da namerava zagnati 6.000 novih centrifug za bogatenje urana, za kar se je odločil po tem, ko je agencija sprejela resolucijo, v kateri mu očita slabo sodelovanje z njo. V Teheranu menijo, da gre za politično motiviran dokument.
Le nekaj dni pred sprejetjem resolucije se je Grossi mudil na obisku v Iranu, kjer naj bi dosegel, da bi islamska republika omejila zalogo visoko obogatenega urana, kar je pozdravil kot korak v pravo smer. Vendar pa naj bi bilo to omejevanje pogojeno s tem, da IAEA ne sprejeme omenjene resolucije.
18.20 Erdogan poziva Asada k politični rešitvi za Sirijo
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes sirskega kolega Bašarja al Asada pozval k politični rešitvi vojne v Siriji. V telefonskem pogovoru z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresom je ocenil, da mora sirski režim nujno sodelovati s svojim ljudstvom v prid celoviti politični rešitvi.
Iz turškega predsedstva so še sporočili, da je Erdogan v pogovoru izpostavil, da si bo Turčija še naprej prizadevala za zmanjšanje napetosti, zaščito civilistov in utiranje poti političnemu procesu. Izpostavil je tudi, da je sirski konflikt dosegel novo stopnjo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Recep Tayyip Erdogan
V Turčijo se je od začetka državljanske vojne v sosednji Siriji leta 2011 zateklo približno tri milijone sirskih beguncev, Erdogan pa je imel v zadnjih dneh, ko se je začela nepričakovana ofenzive islamističnih upornikov proti sirski vojski, o stopnjevanju konflikta pogovore z več drugimi voditelji.
V pogovoru z Guterresom je danes kot največjo željo Turčije izpostavil, da se Sirija ne bi zapletla v še večjo nestabilnost in da ne bi bilo še več civilnih žrtev.
Guterres pa je poudaril, da je nujno potreben takojšen humanitarni dostop do vseh civilistov v stiski, za končanje prelivanja krvi pa je nujna vrnitev k političnemu procesu, ki poteka pod okriljem ZN, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
16.30 Po Hami naslednja tarča islamistov v Siriji mesto Homs
Sirska vojska je danes sporočila, da je prvič po izbruhu konflikta v državi leta 2011 izgubila nadzor nad mestom Hama na zahodu Sirije. V mesto so namreč po intenzivnih spopadih vstopili islamistični uporniki, ki so med drugim po lastnih navedbah iz tamkajšnjega zapora izpustili več sto zapornikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po zasedbi Alepa in Hame je naslednja tarča islamističnih upornikov v Siriji mesto Homs, je danes na družbenih omrežjih sporočila oborožena skupina Hajat Tahrir al Šam (HTS), ki je minuli teden z zavezniškimi frakcijami začela nepričakovano ofenzivo proti sirski vojski, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Naši junaški ljudje v Homsu, prišel je vaš čas," je na družbenih omrežjih sporočila skupina HTS. Prebivalce mesta je pozvala, naj se pridružijo "revoluciji proti nepravičnosti in tiraniji", ki jo predstavljajo sirske oblasti pod vodstvom predsednika Bašarja al Asada.
Pred tem so danes islamisti zasedli mesto Hama, ki leži manj kot 50 kilometrov severno od Homsa, tretjega največjega sirskega mesta. Med drugim naj bi zasedli tamkajšnji zapor in iz njega izpustili več sto zapornikov.
To je prvič po izbruhu državljanske vojne v Siriji leta 2011, da je sirska vojska izgubila nadzor nad Hamo. Ta je strateško pomembna, saj služi kot tamponsko območje za zaščito prestolnice Damask. Če bi uporniki zavzeli še Homs, bi to med drugim pomenilo prekinitev povezave med Damaskom in sirskimi sredozemskimi pristanišči.
14.15 Sirska vojska izgubila nadzor nad mestom Hama
"V zadnjih nekaj urah, ko so se okrepili spopadi med našimi vojaki in terorističnimi skupinami (...), je tem skupinam uspelo prebiti več osi v mestu in vstopiti vanj," je sporočila vojska in dodala, da so se "vojaške enote, ki so bile tam nameščene, premestile iz mesta".
V Hamo so danes po intenzivnih spopadih vstopili pripadniki uporniške oborožene skupine Hajat Tahrir Al Šam (HTS) in zavezniške frakcije, ki med drugim trdijo, da so zasedli tudi zapor in izpustili več sto zapornikov. Uporniki so pred vstopom v Hamo zavzeli tudi več vasi vzhodno od mesta in prekinili povezave med Hamo ter mestoma Alep in Raka.
Mesto Hama je z okoli milijon prebivalci četrto največje mesto v Siriji. V njem živijo večinoma suniti, prisotna pa je tudi alavitska manjšina, ki ji pripada predsednik Bašar Al Asad. Mesto je za vojsko strateškega pomena, saj služi kot tamponsko območje za zaščito prestolnice Damask.
Sirska vojska je v odzivu na upor 31. julija 2011 začela obsežno ofenzivo v Hami, v kateri je bilo po navedbah opozicijskih skupin ubitih najmanj 139 ljudi. Pred desetletji pa je vstajo in napade Muslimanske bratovščine oblast zatrla veliko bolj nasilno, ko je bilo v približno enem mesecu po različnih ocenah ubitih med deset tisoč in 40 tisoč ljudi.
Današnji umik sirske vojske iz Hame prihaja po hitri ofenzivi islamističnih upornikov, ki so v nekaj dneh prevzeli nadzor nad precejšnjim ozemljem na severu Sirije, vključno z Alepom, drugim največjim mestom v državi. Spopadi so od sredine prejšnjega tedna zahtevali že najmanj 727 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi 111 civilistov.
9.40 Amnesty International v poročilu Izrael obtožuje genocida v Gazi
Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International (AI) v danes objavljenem poročilu ugotavlja, da Izrael na zasedenem območju Gaze izvaja genocid nad Palestinci. Mednarodno skupnost je pozvala k njegovemu končanju in spoštovanju odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki je izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja.
V poročilu z naslovom Počutiš se, kot da si manj kot človek: Genocid Izraela nad Palestinci v Gazi organizacija podrobno obravnava kršitve Izraela v Gazi od 7. oktobra lani, ko so palestinske oborožene skupine pod vodstvom Hamasa izvedle smrtonosen napad na jugu Izraela, do začetka letošnjega julija.
V njem je zbrala ugotovitve raziskave, v kateri so med drugim opravili intervjuje z 212 ljudmi, tudi palestinskimi žrtvami ter lokalnimi oblastmi in zdravstvenimi delavci v Gazi, analizo vizualnih in digitalnih dokazov ter 102 izjav visokih predstavnikov vlade in vojske Izraela, v katerih so pozivali h genocidnim dejanjem ali drugim zločinom nad Palestinci ali jih opravičevali.
Generalna sekretarka AI Agnes Callamard je izpostavila, da so v poročilu pokazali, da Izrael v Gazi z namenom uničenja Palestincev izvaja s konvencijo o genocidu prepovedana dejanja. Poudarila je, da je Izrael to nadaljeval kljub številnim opozorilom o katastrofalni humanitarni situaciji in pravno zavezujoči odločitvi Meddržavnega sodišča, ki je Izraelu ukazalo takojšen sprejem ukrepov za zagotavljanje humanitarne pomoči civilistom.
AI navaja, da je bilo do 7. oktobra letos v izraelskih operacijah ubitih več kot 42 tisoč Palestincev, vključno z več kot 13 tisoč otroki, ranjenih pa več kot 97 tisoč.
Pozvali so k izpustitvi vseh talcev.
Številni so bili ubiti v nediskriminatornih napadih, ki so povzročili uničenje, ki po besedah strokovnjakov presega raven vseh konfliktov v 21. stoletju. S ponavljajočimi se ukazi za evakuacijo pa je Izrael razselil skoraj 1,9 milijona Palestincev, kar je 90 odstotkov prebivalcev Gaze, nekatere celo do desetkrat, na vedno manjša in nevarna območja z nehumanimi razmerami.
Callamard je še poudarila, da "grozodejstva, ki so jih 7. oktobra lani storili Hamas in druge oborožene skupine nad Izraelci in drugimi, [...] ne morejo nikoli biti opravičilo za genocid Izraela nad Palestinci v Gazi".
Mednarodno skupnost je pozvala k takojšnjemu ukrepanju za končanje genocida. Države, ki še naprej dostavljajo orožje Izraelu, je opozorila, da bodo sokrive zanj, in dodala, da morajo vse države z vplivom na Izrael takoj ukrepati, zlasti ključne dobaviteljice orožja, kot sta ZDA in Nemčija.
Kot realno upanje na pravico za žrtve pa je izpostavila nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta, ki ga je oktobra izdal ICC. Poudarila je, da morajo države spoštovati to odločitev ter ju pridržati.
AI je pozval še k brezpogojni izpustitvi vseh talcev, Hamas in druge palestinske oborožene skupine pa bi morale odgovarjati za zločine, ki so jih storile 7. oktobra lani. Te bo sicer organizacija obravnavala v prihajajočem novem poročilu.
Izrael: Poročilo je izmišljeno
Izrael je navedbe Amnesty International označil kot "popolnoma neresnične". "Zavržna in fanatična organizacija Amnesty International je ponovno pripravila izmišljeno poročilo, ki je v celoti napačno in temelji na lažeh," je v izjavi sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo.
Poudarili so, da se "Izrael zgolj brani in deluje popolnoma v skladu z mednarodnim pravom", za genocid pa so označili napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael, ki se je zgodil 7. oktobra lani.
Palestinska uprava pozdravila poročilo Amnesty Internationala
Palestinska uprava je danes pozdravila objavo poročila. "Amnesty International je verodostojna svetovna organizacija, ki svoja poročila utemeljuje na dokazih. Pojasnila je, da ima dokaze o genocidu, ki ga izvaja Izrael," je dejal svetovalec palestinskega zunanjega ministra Ahmad al Dik.
