Torek, 30. 5. 2023, 6.39
1 leto
461. DAN VOJNE V UKRAJINI
Rusija izdala nalog za aretacijo dveh visokih ukrajinskih poveljnikov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Rusko notranje ministrstvo je nekaj ur po seriji napadov z droni v moskovski regiji na seznam iskanih oseb uvrstilo dva visoka ukrajinska poveljnika, vrhovnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega in poveljnika ukrajinskih kopenskih sil Aleksandra Sirskija. Preiskovalni odbor Sirskega in Zalužnega preiskuje zaradi obstreljevanja "civilistov in civilnih objektov v Donbasu", piše CNN.
UJ-22 Airborne, you? One of the types of drones spotted in #Moscow is similar to an attack drone manufactured by #Ukrjet. He covers up to 800 kilometers and already visited the Moscow suburbs in February. A total of ~30 drones terrorized Moscow and the region in the morning pic.twitter.com/0F5cagETgX
— J.We’ll see (@julia791979) May 30, 2023
21.13 Pristojni komisar za podaljšanje omejitve uvoza ukrajinskega žita v vzhodne članice EU
19.39 Rusija po napadu izdala nalog za aretacijo dveh visokih ukrajinskih poveljnikov
17.04 Rusija naj bi na zasedenih ozemljih v Ukrajini izdala 1,5 milijona potnih listov
15.38 Putin: Napad z brezpilotnimi letali je usmerjen na civilne tarče
11.54 Ukrajina: S tem nimamo nič, a uživamo ob gledanju
9.34 V novih ruskih zračnih napadih na Kijev najmanj ena smrtna žrtev
8.50 Borrell: Rusija se bo pogajala le, če bo zmagala v vojni
8.45 Nato na severu Evrope izvaja obsežne vojaške vaje, sodeluje 150 letal
7.59 Moskva danes tarča napada z droni
6.40 Ukrajina pripravlja odgovor na raketne napade
21.13 Pristojni komisar za podaljšanje omejitve uvoza ukrajinskega žita v vzhodne članice EU
Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski se je na današnjem zasedanju kmetijskih ministrov EU zavzel za podaljšanje začasne prepovedi uvoza določenih kmetijskih pridelkov iz Ukrajine v pet vzhodnih članic unije. Teh pet držav se je namreč zaradi odprave carin za ukrajinsko žito znašlo v posebnih okoliščinah.
Komisar meni, da bi morali začasno prepoved uvoza pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen na Poljsko, Madžarsko, Slovaško, v Romunijo in Bolgarijo podaljšati tudi po 5. juniju. Najbolje bi bilo, da bi ukrepe, ki sicer omogočajo tranzit prek teh držav, podaljšali do konca leta ali vsaj do konca oktobra, je dodal.
Omenjenih pet držav se je namreč zaradi odprave carin za uvoz ukrajinskega žita junija lani znašlo v posebnih okoliščinah. Okoli 80 odstotkov povečanja uvoza kmetijsko-živilskih izdelkov, ki je bilo posledica odprave carin, je zabeležilo pet vzhodnih članic.
Vrednost uvoza kmetijsko-živilskih izdelkov iz Ukrajine v EU je leta 2021 znašala sedem milijard evrov, lani pa 13,2 milijarde evrov. Povečala se je torej za šest milijard evrov. Uvoz v pet vzhodnih članic pa se je povečal za približno pet milijard, in sicer z 1,3 na okoli 6,2 milijarde evrov, je pojasnil Wojciechowski.
Posledice vojne v Ukrajini za kmetijstvo v EU je torej mogoče razdeliti na tiste, ki jih občutijo kmetje na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji in v Bolgariji, ter na tiste, ki jih občutijo kmetje v vseh članicah. Pri slednjih gre predvsem za povečanje stroškov inputov, kot so energenti in gnojila, je povedal.
Komisar je ob tem poudaril, da gre za njegovo stališče in da mora celotna komisija odločitev o predlogu za podaljšanje ukrepov še sprejeti. Te so uvedli v začetku maja, potem ko so nekatere vzhodne članice sprejele enostranske ukrepe v zvezi z uvozom žita iz Ukrajine.
Ukrajinski minister za agrarno politiko in prehrano Mikola Solski je v izjavi pred srečanjem EU pozval, naj ne podaljša ukrepov.
Wojciechowski je razloge za uvedbo ukrepov in tudi njihovo podaljšanje pojasnil, potem ko so kmetijski ministri nekaj več kot desetih držav v pismu komisiji pozvali k več preglednosti. Med podpisniki pisma, ki so ga poslali sredi maja, je bila tudi slovenska ministrica Irena Šinko.
Šinko je danes v okviru razprave o razmerah na kmetijskih trgih spričo ruske agresije na Ukrajino poudarila, da je Slovenija zaradi majhnega tržišča zelo podvržena sekundarnim učinkom zaradi presežkov na trgu EU in s tem nihanju cen, so sporočili s kmetijskega ministrstva.
"Po trenutnih ocenah beležimo največje težave v sektorju žita, posebej pšenice. Ta se sooča s padanjem odkupnih cen, polnimi skladišči in visokimi vhodnimi stroški. Še posebej nas zato skrbi, kakšne bodo odkupne cene ob žetvi in kako se bo lahko zagotovil ustrezen odkup pšenice," je povedala.
Dodala je, da je Slovenija naklonjena sprejemu tretjega paketa ukrepov na ravni EU in uporabi preostalih sredstev kmetijske rezerve, ki pa mora državam članicam omogočiti izbiro sektorjev in omogočiti možnost sofinanciranja.
19.39 Rusija po napadu izdala nalog za aretacijo dveh visokih ukrajinskih poveljnikov
Rusko notranje ministrstvo je nekaj ur po seriji napadov z droni v moskovski regiji na seznam iskanih oseb uvrstilo dva visoka ukrajinska poveljnika, vrhovnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnega in poveljnika ukrajinskih kopenskih sil Aleksandra Sirskija.
Ruski preiskovalni odbor Sirskega in Zalužnega preiskuje zaradi obstreljevanja "civilistov in civilnih objektov v Donbasu", piše CNN.
17.04 Rusija naj bi na zasedenih ozemljih v Ukrajini izdala 1,5 milijona potnih listov
Rusija je na zasedenih ozemljih v Ukrajini izdala 1,5 milijona potnih listov, je danes sporočil ruski premier Mihail Mišustin. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP so bili prebivalci prisiljeni v prevzem potnega lista, ki je potreben za izpolnitev osnovnih birokratskih obveznosti. Po mnenju Kijeva gre za zatiranje ukrajinske identitete.
"Od oktobra lani je ruski potni list v novih regijah prejelo skoraj 1,5 milijona ljudi," je Mišustin povedal na seji vlade v Moskvi, pri čemer je imel v mislih dele ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, ki so deloma ali v celoti pod nadzorom ruskih sil. Moskva si je sicer omenjene regije enostransko priključila septembra lani.
"Pomembno je, da vsi prebivalci [teh regij] občutijo resnične spremembe, ki se dogajajo v mestih in krajih, da vidijo, da se ulice in hiše postopoma obnavljajo," je na seji še dejal Mišustin.
Rusija sicer že leta izdaja potne liste ljudem z območij v vzhodnem Donbasu, ki so od leta 2014 v rokah tamkajšnjih proruskih separatistov, in na anektiranem polotoku Krim. Ob napadu na Ukrajino februarja lani je ta prizadevanja pospešila. EU je sicer v preteklosti že zatrdila, da ne bo priznavala ruskih potnih listov, izdanih v "nezakonito zasedenih" ukrajinskih regijah.
15.38 Putin: Napad z brezpilotnimi letali je usmerjen na civilne tarče
Ruski predsednik Vladimir Putin je Ukrajino obtožil teroristične dejavnosti in zatrdil, da je Kijev izbral pot ustrahovanja ruskih državljanov. Dejal je, da je bil napad z brezpilotnimi letali na Moskvo usmerjen na civilne tarče in da bo zračna obramba prestolnice okrepljena. Rusko zunanje ministrstvo je v izjavi zapisalo, da si pridržuje pravico do sprejetja najstrožjih ukrepov.
Putin, ki je lani februarja odredil obsežno invazijo na Ukrajino, je v komentarjih, o katerih poroča Tass, zagrozil z maščevanjem, češ da bi morali prebivalci Ukrajine razumeti, da vodstvo njihove države sili Rusijo v odgovor. Dejal je, da Rusija ni začela vojne, pri čemer je znova okrivil širitev Nata.
11.54 Ukrajina: S tem nimamo nič, a uživamo ob gledanju
"Ukrajina ni bila neposredno vpletena v jutranji napad z brezpilotnimi letali na Moskvo, vendar uživamo v opazovanju dogodkov in predvidevamo, da bo število tovrstnih napadov naraslo," je dejal pomočnik ukrajinskega predsednika.
⚡️Explosions are heard in the moscow suburbs of the russian federation.
— FLASH (@Flash_news_ua) May 30, 2023
The russian media reports aboout the work of the Air Defense Forces.
Local residents report the sounds of explosions in the districts of Nemchynivka, Odintsovo and Barvikha.
On the territory of New… pic.twitter.com/3nW8Fx56qJ
Pred tem je Rusija sporočila, da je Ukrajina izvedla napad z brezpilotnimi letali na Moskvo, a je protizračna obramba uničila vseh osem brezpilotnih letal.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je dejal, da so tega veseli. "Kar zadeva napade: z veseljem gledamo in napovedujemo povečanje števila napadov. Seveda pa s tem nismo neposredno povezani," je dejal.
⚡️“#Ukraine has no direct relationship with drone attacks on #Moscow, but predicts an increase in such attacks,” Mikhailo #Podolyak, adviser to the head of the Ukrainian President's office, said said during UA TV national broadcast. pic.twitter.com/qvfbvcH3CV
— KyivPost (@KyivPost) May 30, 2023
Ruski poslanec Maksim Ivanov je po dogodku dejal, da je bil to najresnejši napad na Moskvo po nacističnih napadih med drugo svetovno vojno, in dodal, da noben državljan zdaj ne more ubežati temu, kar je nova realnost.
9.34 V novih ruskih zračnih napadih na Kijev najmanj ena smrtna žrtev
Rusija je danes zgodaj zjutraj sprožila nove napade z brezpilotnimi letalniki na Kijev, v katerih je umrl najmanj en človek, štirje ljudje so ranjeni, poročajo tuje tiskovne agencije. Ukrajinska zračna obramba je sestrelila več kot 29 od 31 brezpilotnih letalnikov, večinoma nad Kijevom in širšo regijo, so sporočile ukrajinske oblasti.
"Med 23.30 in 4.30 so ruske okupacijske sile napadle Ukrajino z 31 brezpilotnimi letali šahed-136/131, od katerih so jih 29 sestrelili," so ukrajinske letalske sile sporočile na družbenih omrežjih ter dodale, da so bili skoraj vsi droni sestreljeni v bližini prestolnice in njenega širšega območja.
Alarmi za zračni napad so se ponoči oglasili tudi v več drugih regijah v osrednji Ukrajini in na jugu države.
Ostanki sestreljenega letalnika so v Kijevu padli na stanovanjski blok, ki je zagorel, pri tem je umrl civilist, še štirje so ranjeni, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Še vedno potekajo iskalne akcije, saj so pod ruševinami morda še vedno ujeti ljudje.
Ostanki sestreljenih dronov so poškodovali tudi več drugih stavb in avtomobilov v Kijevu. Po navedbah vodje vojaške uprave Kijeva Sergeja Popka je Rusija napad izvedla z brezpilotnimi letalniki iranske proizvodnje.
Kot je sporočila vojaška uprava Kijeva, je bil današnji napad že tretji v zadnjih 24 urah. Ruske sile so tudi v ponedeljek na Kijev izstrelile vrsto raket, zaradi česar so se prebivalci zatekli v zaklonišča. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v ponedeljek zvečer zahvalil ukrajinski zračni obrambi, ki je rešila več sto življenj, poroča dpa.
8.50 Borrell: Rusija se bo pogajala le, če bo zmagala v vojni
Prvi mož evropske diplomacije Josep Borrell je dejal, da "ni optimist" glede razvoja konflikta med Rusijo in Ukrajino letos poleti. Dodal je, da verjame, da se bo Rusija pogajala le, če bo zmagala v vojni.
"Nisem optimist glede tega, kaj se bo zgodilo v Ukrajini to poletje. Vidim koncentracijo vojakov na obeh straneh, vidim jasen namen Rusije, da zmaga v vojni in da ne bo šla v pogajanja, če ne zmaga, " je izjavil. Borrellove pripombe prihajajo po tem, ko je Moskva v nenadnem napadu čez dan Kijev udarila s številnimi raketami, le nekaj ur po nočnem napadu.
⚡ Borrell: Russia won’t negotiate without first trying to win war against Ukraine.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) May 30, 2023
Top EU diplomat Josep Borrell said he is “not optimistic” about how Russia’s war could unfold this summer, adding that he believes Moscow won’t enter negotiations without trying to win the war.
8.45 Nato na severu Evrope izvaja obsežne vojaške vaje, sodeluje 150 letal
Na Finskem, Švedskem in Norveškem so se začele obsežne vojaške vaje, v katerih sodeluje okoli 150 bojnih letal iz zahodnih držav, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom in Francijo, so sporočile finske letalske sile. V omenjenih državah, ki mejijo na Rusijo, naj bi manevri trajali skoraj dva tedna, je napovedala Finska, nova članica Nata, ki vodi operacijo Arktični izziv.
Z vstopom v Nato v začetku aprila je ta skandinavska država končala desetletja vsiljene nevtralnosti, pa tudi vojaško neuvrščenost po napadu Moskve na Ukrajino. Od leta 2013 skandinavske države vsaki dve leti organizirajo vojaške vaje z imenom Arctic Challenge.
Letos v njih sodeluje 14 držav (12 članic Nata, Švedska, ki je v procesu pristopa, in Švica). Vaje naj bi se končale 9. junija, na njih pa sodelujejo F-35 iz ZDA in več evropskih držav, francoski rafale in mirage, danski in nizozemski F-16, finski in švicarski F-18 ter švedski gripeni.
Letala bodo nameščena na severu Norveške, Švedske in Finske ter v finski bazi Pirkkala-Tampere. Izvedba vojaške vaje sovpada s srečanjem zunanjih ministrov Nata, ki ta teden poteka v Oslu, ter četrtkovim in petkovim obiskom ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna na Finskem.
7.59 Moskva danes tarča napada z droni
Moskva je bila v jutranjih urah tarča napada brezpilotnih letalnikov, ki so po navedbah župana Sergeja Sobjanina povzročili manjšo škodo na objektih v prestolnici. Napad naj ne bi zahteval smrtnih žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Danes zjutraj je napad z droni povzročil manjšo škodo na več objektih. Na kraj dogodka so prispele vse mestne reševalne službe. Za zdaj ni bil nihče resno poškodovan," je sporočil Sobjanin.
Napad je sledil podobnemu napadu na ukrajinsko prestolnico Kijev, ki so ga danes zjutraj izvedla ruska brezpilotna letala in v katerem je umrl najmanj en človek, štirje ljudje pa so bili ranjeni. To je bil že tretji ruski napad na Kijev v zadnjih 24 urah. Ruske sile so namreč tudi v ponedeljek na Kijev izstrelile vrsto raket, zaradi česar so se prebivalci zatekli v zaklonišča.
Moskva, ki je od Ukrajine oddaljena več kot tisoč kilometrov, je bila od začetka invazije le redko tarča napadov z droni. Zadnji napad na Moskvo se je zgodil v začetku meseca, ko je ruska zračna obramba sestrelila dva domnevna ukrajinska drona in napad označila za poskus atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina.
6.40 Ukrajina pripravlja odgovor na raketne napade
Načelnik ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov je sporočil, da Ukrajinci po seriji ruskih raketnih napadov na Kijev ne bodo dolgo čakali. Budanov je dejal, da ponedeljkovi napadi niso prestrašili ljudi v ukrajinski prestolnici. Ukrajinske oblasti so pred tem sporočile, da so bile vse rakete sestreljene in da ni poročil o žrtvah.
"Ne boste dolgo čakali na naš odgovor," je Kirilo Budanov, načelnik ukrajinske vojaške obveščevalne službe, dodal v izjavi, ki jo je objavilo ukrajinsko ministrstvo za obrambo.
So pa ostanki prestreženih raket padli v stanovanjska območja v središču Kijeva. Napadi v ponedeljek zjutraj so sledili dvema nočema močnih napadov z brezpilotnimi letali. Kijev je ta mesec utrpel 16 zračnih napadov. Zadnji napad je bil nenavaden, saj se je zgodil podnevi in zdelo se je, da je bil namen zadeti središče mesta, medtem ko so drugi napadi na Kijev v maju potekali ponoči, tarči pa sta bili ključna infrastruktura in zračna obramba na obrobju mesta.
Budanov je poudaril, da želi privržencem Rusije sporočiti, da Kijevčanov napad ni omajal in da so po njem nadaljevali delo. "Vsi tisti, ki ste nas poskušali ustrahovati in sanjali, da bo to imelo kakšen učinek, boste to zelo kmalu obžalovali. Ne boste dolgo čakali na naš odgovor," je dodal v izjavi, ki jo je objavilo ukrajinsko ministrstvo za obrambo.
Ruske oblasti nasprotno trdijo, da so bile v napadih zadete vse tarče. Sirene za zračni napad so se oglasile tudi v več drugih ukrajinskih regijah. Lokalni vojaški poveljniki v Kijevu obtožujejo Rusijo, da je spremenila taktiko in namerno cilja na civilno prebivalstvo. Vsekakor se zdi, da želi Moskva povečati pritisk na Ukrajino pred načrtovano protiofenzivo.
Oleksandr Ščerba, veleposlanik na ukrajinskem zunanjem ministrstvu, je za BBC povedal, da so bili zadnji dnevi za prebivalce Kijeva zelo težki. "Skoraj vsako noč je nebo videti in zveni kot epizoda Vojne zvezd, vendar ruske rakete ne zadenejo tarč v mestu, vse po zaslugi dostojnih držav in ljudi v svetu, ki so nam dali protizračno obrambo," je nadaljeval.
Poudaril je, da je življenje v prestolnici trenutno vse prej kot normalno, napadi z droni in neprespane noči pa so postali "del rutine".
