Še ena evropska roka pomoči grškemu utopljencu

Finančni ministri držav v območju evra bodo namreč danes v Bruslju razpravljali o izvajanju programa pomoči za Grčijo in predvidoma odobrili naslednji obrok pomoči, ki znaša milijardo evrov in naj bi bil izplačan še ta teden.

Ladje, turisti, tekstil in tuje milijarde na lepe oči Grčija je po drugi svetovni vojni svoj gospodarski vzpon gradila na ladjarstvu in še zlasti od šestdesetih let prejšnjega stoletja tudi turizmu (Nemci so takrat Grčijo poimenovali kot sanjsko deželo) in tekstilni industriji (tedaj je bila ta sredozemska država nekakšen evropski Bangladeš za Zahodno Evropo).

Toda grško blaginjo je po drugi svetovni vojni predvsem krepila tuja pomoč: najprej ameriška milijardna pomoč, ker je imela Grčija v času hladne vojne strateški položaj in pomen, po vključitvi v EU pa so začele pritekati še evropske milijarde.

Nič več brezpogojnega tujega denarja Svetovna gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008, je končala grško življenje na veliki nogi s pomočjo tujega denarja. Grčija se je začela utapljati. Na gladini jo je zadržala le mednarodna pomoč – toda tokrat ne brezpogojna.

Že maja 2010 so države evroobmočja in Mednarodni denarni sklad (MDS) bankrotirani Grčiji dale pomoč v vrednosti 110 milijard evrov, oktobra 2011 pa še nadaljnjih 130 milijard evrov pomoči, ki jo dobiva po obrokih.

Skrajneži rohnijo, zmerni se trudijo Grenko zdravilo zategovanja pasu je najjužnejšo balkansko državo pahnilo v politično krizo – leta 2012 je doživela kar dvoje predčasnih volitev, na katerih so velik porast glasov beležili skrajna levica in skrajna desnica - Siriza in Zlata zarja. Na koncu je zmernim strankam le uspelo sestaviti vlado, ki jo vodi zmerni desničar Antonis Samaras.

Pod vodstvom Samarasa Grčija korak za korakom okreva. Če se je leta 2012 grško gospodarstvo skrčilo za sedem odstotkov, se je lani "le" še za 3,9 odstotka. Če je bil padec v lanskem prvem četrtletju na medletni ravni kar šestodstoten, je bil v zadnjem četrtletju precej manjši – 2,3 odstotka.

Prvi spodbudni znaki okrevanja Z reformami in splošnim okrevanjem evropskega gospodarstva, ki naj bi povečale grški izvoz, pa bo po pomladni napovedi Evropske komisije Grčija letos znova zabeležila gospodarsko rast, in sicer 0,6-odstotno. Prihodnjo leto pa bo po napovedih rast solidnih 2,9 odstotka.

Grčija je še daleč od dokončne rešitve. Evropske volitve, na katerih je zmagala skrajno leva Siriza, še vedno kažejo, da je med Grki zaradi padca (previsoke) življenjske ravni in varčevalno-reformne politike še veliko nezadovoljstva, razočaranj in jeze.

Kolone nezaposlenih se le počasi krajšajo, gora dolgov se le počasi topi Nezaposlenost je še vedno precej nad evropskim povprečjem: lani je bilo brez dela več kot 27 odstotkov Grkov. Letos in prihodnje leto naj bi število nezaposlenih rahlo upadlo, na 26 oziroma 24 odstotkov, toda to je še vedno veliko, precej več od grškega predkriznega povprečja, ki je znašal okoli 9,8 odstotka.

Tudi javni dolg je največji na stari celini, letos naj bi znašal kar 177,2 odstotka, šele naslednje leto naj bi malenkostno upadel – na 172,4 odstotka.

So pa tudi že vidni spodbudni znaki: turizem, ena od najpomembnejših grških gospodarskih panog, spet cveti, Grčija se je tudi znova vrnila na mednarodni trg kapitala. Povezovanje s Kitajsko na področju ladijskega prometa in prometne infrastrukture bo v Grčijo prineslo milijarde.