Satira v muslimanskih državah

Pan-Arabia Enquirer je popularen zalivski portal, posvečen satiri. Pred dnevi so objavili novico, da so jim vodje ISIS-a sporočili, da je njihov portal preveč dolgočasen, da bi v njihovo uredništvo poslali samomorilskega bombaša. "Norčujejo se samo iz debelosti in trgovinskih središč, nobene blasfemije. Ne splača se porabiti 100 tisoč dolarjev za bombni napad na uredništvo, ker nam to ne bi prineslo nobene slave," se norčujejo iz izjav izmišljenega tiskovnega predstavnika islamistov.

Islamisti so sploh priljubljena tarča arabskih satirikov. Na iraški televiziji je zelo popularna oddaja Mitska država, satirična soap opera, ki smeši Islamsko državo. V njej so ženske zakrite z rjuhami, v izmišljenem mestu, kjer mu vladajo islamisti, pa je največji projekt tovarna eko avtomobilskih bomb. Podobne satire na račun ISIS-a se pojavljajo pa vsem Bližnjem vzhodu, v Libanonu, Jordaniji, Iranu, Palestini.

Nedotakljivi politiki V vseh muslimanskih državah se pojavlja satira, res pa je, da je omejena. Smešenje religije je tabu, v Pakistanu, kjer sicer v satiri redno nastopajo zvezdniki, zaradi smešenja religije ogrožate svoje življenje, saj je za blasfemijo zagrožena smrtna kazen. Ko je pred štirimi leti guverner največje pakistanske province predlagal spremembo tega zakona, ga je ubil njegov lastni varnostnik.

Prav tako za skoraj nedotakljive v satiri veljajo politiki. V Savdski Arabiji je nemogoče, da bi kdo v satiri smešil kraljevsko družino, medtem ko je denimo zelo popularna satira Le Yekthar, v kateri se lotevajo tudi tem, kot so ženske voznice.

A po drugi strani nekaj dni po pariškem napadu s 50 udarci z bičem kaznovali blogerja Raifa Badawija, ker se je v svojem blogu žalil islam, ker je kritiziral enega od vodilnih savdijskih teologov. Kaznovan je na deset let zapora in tisoč udarcev z bičem, ki jih bo prejel v naslednjih 20 tednih, po 50 vsak petek.

Satira na internetu Internet se na sploh zdi odličen medij za satiro v muslimanskih državah. "V velikih medijih ni satiričnih novinarjev, ki bi govorili o religiji, seksu in politiki. Če bi to objavil na televiziji, je velika verjetnost, da bodo oddajo ali celotno TV-postajo ukinili. Zato delujem na internetu," je za Guardian razložil 23-letni egiptovski satirik Wageeh Sabry, ki svoja dela objavlja na Facebooku.

V Egiptu so sicer od leta 2013 najboljše satirike utišali. Najpopularnejši egiptovski satirik Bassem Youssef se ne počuti več varnega, da bi delal. A še pred dvema letoma je njegov politični satirični šov, ki ga je objavljal na YouTubu, gledalo 30 milijonov ljudi. V času arabske pomladi je zaslovel po vsem Bližnjem vzhodu.

Večkrat so ga aretirali in zaslišali zaradi obtožb o žaljenju predsednika in islama. Youssef trdi, da je predan musliman in da ni nikoli užalil islama, se je pa norčeval iz islamistov. "Napadam ljudi, ki izkoriščajo religijo," je tedaj zapisal na svojih straneh. Zaradi nenehnega nadlegovanja oblasti se je odločil, da bo svoj satirični šov ukinil.

V Turčiji satirični časopis obtožen blasfemije Tudi v Turčiji, ki še vedno velja za sekularno muslimansko državo, ni lahko biti satirik. Turška satirična karikatura izvira iz otomanskih časov, prvič pa jo je prepovedal sultan Ahmed II., ker mu ni bilo po volji, da so ga risali z velikim nosom. Že od 70. let je priljubljen satirični časopis je Girgir, leta 2002 pa so ustanovili satirični časopis Penguen, ki so ga v času protivladnih protestov leta 2013 povezovali s protestniki. Prav ta časopis je tožil tedanji premier Recep Tayyip Erdogan zaradi razžalitve, a je na sodišču izgubil.

Leta 2011 je bil časopis obtožen blasfemije, ker so objavili karikaturo z mošejo, na kateri je bil napis "Ni boga, religija je laž". Časopis se je sicer opravičil, a so zagovarjali svobodo govora. Avtorju karikature grozi leto dni zapora.

Sirijskega karikaturista pretepli Med najbolj popularne satirike v arabskem svetu spada tudi sirijski karikaturist Ali Farzat. Dolga leta je bil neizprosen kritik režima Bašarja Al-Assada. Leta 2011 so ga zaradi risbe Al-Assada, ki nosi kovček Moamerju Gadafiju napadli, pretepli in zlomili obe roki. V bolnišnici je narisal in objavil risbo, kako z zlomljenimi rokami še vedno riše.

Toda kmalu zatem je zaradi vse hujših groženj moral pobegniti v tujino.