Sreda, 9. 7. 2025, 9.40
2 tedna, 6 dni
Vojna v Ukrajini
Zelenski obiskal papeža: sveti oče je izrazil žalost in ponudil, da bi gostil mirovna pogajanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,14
"Sveti oče je izrazil žalost zaradi žrtev in ponovno zagotovil, da moli za ukrajinski narod ter spodbuja vsa prizadevanja za osvoboditev ujetnikov in iskanje skupnih rešitev konflikta," so po srečanju sporočili iz Vatikana.
Predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da je Ukrajino v noči na sredo prizadel Rusija napadla tako silovito kot še nikoli doslej. V več valovih so Rusi raketirali mesta po večini ozemlja države, celo tista ob omeji s Poljsko. Zaradi eksplozij se gasilci borijo s številnimi požari. Zelenski je sicer danes na obisku v Italiji. Srečal se je tudi s papežem Leonom XIV., ki je znova ponudil da bi Vatikan lahko gostil mirovna pogajanja med Kijevom in Moskvo.
16.31 Zelenski s papežem o prizadevanjih za mir v Ukrajini
14.45 Zelenski: Ukrajina utrpela najhujši napad do zdaj
9.40 ESČP Rusijo obsodilo kršenja človekovih pravic v Ukrajini
16.31 Zelenski s papežem o prizadevanjih za mir v Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes obiskal papeža Leona XIV. na njegovi poletni rezidenci blizu Rima, kjer bo v četrtek potekala konferenca o povojni obnovi Ukrajine. Pogovarjala sta se o prizadevanjih za mir v Ukrajini. Papež je ob tem znova ponudil Vatikan kot potencialno prizorišče mirovnih pogajanj.
Zelenski je obiskal papeža na njegovi poletni rezidenci v kraju Castel Gandolfo jugovzhodno od Rima, kjer sta se po navedbah Vatikana med drugim pogovarjala o "nujni potrebi po pravičnem in trajnem miru" v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Sveti oče je izrazil žalost zaradi žrtev in ponovno zagotovil, da moli za ukrajinski narod ter spodbuja vsa prizadevanja za osvoboditev ujetnikov in iskanje skupnih rešitev konflikta," so po srečanju sporočili iz Vatikana.
Papež se je znova ponudil, da bi gostil mirovna pogajanja.
Dodali so, da je papež znova ponudil, da bi Vatikan lahko gostil mirovna pogajanja med Kijevom in Moskvo. Z njegovo ponudbo se je strinjal tudi Zelenski, ki se je Svetemu sedežu ob tem zahvalil za prizadevanja za pomoč Ukrajini pri vrnitvi več tisoč otrok, ki so jih ruske sile in oblasti domnevno prisilno premestile v Rusijo.
Srečanje med Zelenskim in papežem je bilo njuno drugo osebno srečanje, odkar je Leon XIV. maja postal prvi Američan na čelu katoliške cerkve.
Zelenski ima v današnjem programu še srečanji z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello in ameriškim posebnim odposlancem Keithom Kelloggom, ki bo v četrtek in petek v Rimu zastopal ZDA na dvodnevni mednarodni konferenci o okrevanju in obnovi Ukrajine.
Četrte tovrstne konference po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 se bo udeležilo okrog 15 voditeljev držav, številčna delegacija Evropske komisije na čelu s predsednico Ursulo von der Leyen ter predstavniki mednarodnih organizacij, finančnih institucij in zasebnega sektorja.
Konferenca v Rimu se bo osredotočila zlasti na štiri vidike: Mobilizacijo zasebnega sektorja pri obnovi Ukrajine, socialno okrevanje in človeški kapital za prihodnost, obnovo na lokalni ravni s poudarkom na občinah in regijah, ter evropsko pot Ukrajine in reforme, potrebne za vstop v EU.
14.45 Zelenski: Ukrajina utrpela najhujši napad do zdaj
Predsednik Volodimir Zelenski pravi, da je Ukrajino v noči na sredo prizadel največji zračni napad Rusije do zdaj. Rusi so jih napadli s kar 728 brezpilotnimi letali in 13 križarskimi ali balističnimi raketami, ki so v več valovih zadela mesta po državi. Gasilci se zaradi eksplozij borijo s številnimi požari.
Gdyby ktoś nie wiedział to Łuck jest 70 km od polskiej granicy.
— Kerakles (@dwolosiuk) July 9, 2025
„Moskwa się nie zatrzyma” pic.twitter.com/XNBRd8EOLh
Zelenski je obsodil napad in dodal: "Prihaja ravno v času, ko je bilo vloženega toliko truda in prizadevanj za dosego miru, za vzpostavitev premirja, a jih, kot kaže, Rusija še naprej odbija."
Čeprav sta vzhod države in Kijev redno napadena, ruski napadi tokrat niso prizanesli nobenemu kotičku Ukrajine.
Mesto Luck, ki leži 90 kilometrov od poljske meje in je tranzitno središče za vojaško in humanitarno pomoč, je v današnjem nočnem napadu utrpelo največji udarec. O eksplozijah so poročali tudi iz zahodnih mest Lviv in Rivne.
Ljudje so noč preživeli v zakloniščih.
Ruske oblasti so medtem sporočile, da so bili v ukrajinskem napadu na obmejno regijo Kursk v torek ubiti trije ljudje, sedem jih je bilo ranjenih.
Nočni napad se je zgodil potem, ko je predsednik Donald Trump dejal, da bodo ZDA v Kijev poslale več orožja. V torek je ameriški voditelj izrazil veliko razočaranje nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
"Putin nas zafrkava, če želite vedeti resnico," je Trump povedal novinarjem. "Ves čas je zelo prijazen do nas, a se izkaže, da je ta prijaznost nesmiselna."
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je Moskva "dokaj mirna" glede Trumpove izjave. "Trumpov način govora je na splošno precej oster, uporablja ostre fraze," je dejal.
9.40 ESČP Rusijo obsodilo kršenja človekovih pravic v Ukrajini
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes Rusijo obsodilo številnih kršitev človekovih pravic med vojno v Ukrajini in ji pripisalo odgovornost za sestrelitev letala družbe Malaysia Airlines nad Ukrajino leta 2014.
Sodišče je Moskvo spoznalo za krivo usmrtitev ukrajinskih civilistov in vojaškega osebja, mučenja, prisilnega razseljevanja civilistov, vključno z otroki, ter uničevanja, ropanja in razlaščanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako je Rusiji odredilo, naj nemudoma izpusti vse osebe, ki jim je bila na ozemlju Ukrajine pod ruskim nadzorom odvzeta prostost in jih oblasti še vedno zadržujejo. Po navedbah sodišča bi morala Rusija sodelovati pri vzpostavitvi mednarodnega in neodvisnega mehanizma, ki bo zagotovil identifikacijo vseh otrok, ki so bili prisilno premeščeni iz Ukrajine v Rusijo ali na ozemlja pod ruskim nadzorom.
Rusi so odgovorni za sestrelitev letala družbe Malaysia Airlines nad Ukrajino
ESČP je Moskvi tudi pripisalo odgovornost za sestrelitev malezijskega letala MH17. Potniško letalo, ki je bilo na poti iz Amsterdama v Kuala Lumpur, je bilo 17. julija 2014 v času intenzivnih spopadov med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti sestreljeno nad Donbasom na vzhodu Ukrajine. Umrlo je vseh 283 potnikov in 15 članov posadke na krovu.
Letalo je glede na prvotne ugotovitve preiskovalcev sestrelila raketa buk ruske izdelave, ki so jo na območje v Ukrajini pod nadzorom proruskih upornikov pripeljali iz Rusije. Moskva te ugotovitve zavrača in vseskozi zanika vpletenost v incident.
Današnjo razsodbo je sprejel 17-članski veliki senat sodišča v Strasbourgu. V isti odločitvi je združeno obravnaval tri tožbe proti Rusiji. Dve je vložila Ukrajina po operacijah v Donbasu leta 2014 in vojni, ki jo je Rusija sprožila februarja 2022, tretjo pa Nizozemska zaradi sestrelitve leta MH17 nad Ukrajino leta 2014. Nizozemska si skupaj z Avstralijo že vrsto let prizadeva za kaznovanje odgovornih za sestrelitev letala, na katerem je bilo skoraj 200 Nizozemcev.
Vpliv sodbe ESČP bo sicer verjetno omejen. Rusija je bila namreč izključena iz Sveta Evrope zaradi njene agresije proti Ukrajini, ki jo je začela februarja 2022. To pomeni, da ni več članica evropske konvencije o človekovih pravicah, za spoštovanje katere skrbi ESČP.
Ruska vojska po navedbah Kijeva izvedla najobsežnejši napad do zdaj
Rusija je ponoči izvedla najobsežnejši napad z droni in raketami na Ukrajino od začetka invazije februarja 2022, so danes sporočile ukrajinske sile in dodale, da je bil napad usmerjen zlasti na zahod države.
Po navedbah ukrajinskih zračnih sil je ruska vojska ponoči izvedla napad s 728 brezpilotnimi letalniki in 13 raketami. Zračna obramba je prestregla 711 dronov in sedem raket. Napad je bil usmerjen predvsem na zahod države.
Številni droni so bili po poročanju lokalnih medijev med drugim usmerjeni proti mestom Luck, Hmeljnicki in Ternopil. Proti regiji Žitomir je bila izstreljena vsaj ena raketa kinžal. Iz več krajev, med drugim prestolnice Kijev, so poročali o eksplozijah, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Napadi terjali osem smrtnih žrtev
Po današnjih navedbah tožilstva je bilo v ruskih napadih z droni na vozila v kraju Rodinske v Donecku ubitih pet civilistov, še trije pa so bili ubiti v kraju Kostiantinivka.
"To je zgovoren napad - in to ravno v času, ko je bilo vloženih toliko prizadevanj za dosego miru, za sklenitev premirja, a jih samo Rusija še naprej zavrača," je na družbenih omrežjih zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob tem je zaveznice pozval k okrepitvi sankcij proti Rusiji, zlasti proti energetskemu sektorju.
"Naši partnerji vedo, kako izvajati pritisk na način, ki bo Rusijo prisilil, da bo razmišljala o končanju vojne in ne o novih udarcih," je še dodal.
V Rusiji trije mrtvi in sedem ranjenih
Tarča napadov ponoči je bila tudi Rusija. V napadu z dronom so bile v mestu Kursk ubite tri osebe, še sedem je bilo ranjenih, je sporočil vršilec dolžnosti guvernerja regije Alexander Hinštein. Ob tem je ukrajinske sile obtožil "nečloveškega napada", češ da je "sovražnik namerno udaril po kraju, kjer so bili civilisti", poroča AFP.
Trump kritičen do Putina
Ameriški predsednik Donald Trump je bil v torek znova kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovega odziva na prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini, poroča portal ameriške televizije CNBC.
"Putin nam servira veliko neumnosti. Ves čas je zelo prijazen, a se nato izkaže, da to nima nikakršnega pomena. Putin z ljudmi ne ravna prav. Ubija preveč ljudi," je na srečanju z uradniki v Beli hiši povedal Trump. Dodal je še, da premišljuje o tem, da bi v senatu podprl predlog o dodatnih sankcijah proti Rusiji.
V skladu s predlogom, katerega glavna predlagatelja sta republikanski senator Lindsey Graham in demokratski senator Richard Blumenthal, bi ZDA med drugim uvedle 500-odstotne carine za države, ki kupujejo rusko nafto in plin, poroča tiskovna agencija Reuters.
Kremelj je v odzivu na Trumpove kritike Putina sporočil, da jih te niso vznemirile. "Glede tega smo precej mirni. Najprej naj povem, da ima Trump na splošno precej oster retorični slog v smislu fraz, ki jih uporablja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v odzivu novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
ZDA bo Ukrajini dobavila dodatno orožje
Trump je napovedal tudi, da bodo ZDA Ukrajini dobavile dodatno orožje. Podrobnosti o količini orožja in tem, kdaj ga bodo dobavili Ukrajini, ni podal, je pa dejal, da bo šlo predvsem za obrambno pomoč.
Njegove izjave so sicer sledile nedavni odločitvi Washingtona o ustavitvi pošiljk nekaterih raket zračne obrambe in drugega streliva v Ukrajino zaradi skrbi, da so se zaloge tega ameriškega orožja preveč zmanjšale. Med drugim naj bi po poročanju ameriških medijev ustavili tudi dobave raket za sisteme patriot, ki predstavljajo ključno orožje v boju proti ruskim napadom iz zraka.
Ameriški časnik Wall Street Journal pa je v torek ob sklicevanju na dva uradnika poročal, da naj bi Trump zdaj razmišljal o dobavi dodatnega sistema patriot Ukrajini, navaja nemška tiskovna agencija dpa. To bi bilo prvič, da bi Trump odobril dobavo večjega oborožitvenega sistema Kijevu od prevzema predsedniškega položaja.
