Ruska cerkev duhovnikom dovolila vstop v politiko

Sinoda ruske ortodoksne cerkve je sprejela sporno odločitev, ki duhovnikom dovoljuje, da se "v izrednih ali posebno nujnih situacijah" potegujejo za politične funkcije, so sporočili iz ruske pravoslavne cerkve. Sinoda si sicer pridržuje zadnjo odločitev o tem, ali je posamezen duhovnik resnično primeren, da cerkev predstavlja na volitvah. Zahtevo po volilni kampanji morajo duhovniki nasloviti na sinodo, v primeru odobritve pa patriarh pripravi licenco v obliki pisnega blagoslova.

V zadnjih letih ruska cerkev spremenila svoj odnos do politike Sinoda je prav tako predpisala, da se duhovništvo ne sme pridružiti nobeni izmed političnih strank, lahko pa se pojavi na strankarskih listah. Ruska zakonodaja namreč političnim strankam dovoljuje, da na njihovih strankarskih listah kandidirajo tudi osebe, ki niso člani stranke.

Ruska cerkev se je sicer več desetletij ogibala politike, od boljševiške represije pa do sovjetskega državnega ateizma se je cerkev striktno držala zgolj duhovnih voda. V zadnjih letih pa je cerkev svoj odnos do politike, verjetno tudi zaradi vse večjega vpliva, ki ga ima v ruski družbi, nekoliko prilagodila. Cerkveni dostojanstveniki se tako v zadnjem času večkrat pojavljajo v medijih, dajejo pa tudi vse bolj jasne politične izjave.

Nekdanji duhovnik Ivan Okhlobystin je pred časom kot prvi oznanil, da bo kandidiral na letošnjih predsedniških volitvah, kontroverzna odločitev pa je v javnosti sprožila precej neodobravanja. Ruski patriarh se takrat ni odločil blagosloviti te poteze, zato se je Okhlobystin pozneje umaknil iz predsedniške tekme.

Sporna obsodba članic Pussy Riot Del ruske družbe sicer nasprotuje vse večjemu vplivu religije na politični prostor, ruska ortodoksna cerkev pa tovrstne navedbe zavrača, saj pravi, da njeni motivi ostajajo brezpogojno duhovni. Konflikt se je še posebej očitno manifestiral po tem, ko je ruska glasbena skupina Pussy Riot v moskovski katedrali izvedla t. i. punk molitev, s katero je kritizirala podporo Ruske pravoslavne cerkve predsedniku Vladimirju Putinu, ker naj bi bilo to v nasprotju z rusko ustavo, po kateri je cerkev ločena od države. Tri od petih članic so bile pridržane in pozneje, kljub vsesplošni ogorčenosti in številnim pozivom k izpustitvi glasbenic, tudi obsojene na dve leti zapora s prisilnim delom.

Septembra je patriarh Kiril v televizijskem nagovoru povedal, da je bila cerkev žrtev načrtovanega in usmerjenega napada določenih sil, obenem pa je vnovič poudaril, da je domnevna fuzija cerkvene in državne moči mit, ki so ga skonstruirali njegovi nasprotniki.