Torek,
22. 3. 2022,
5.45

Osveženo pred

2 leti, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

110

Natisni članek

vojna Ukrajina Rusija Aleksej Navalni

Torek, 22. 3. 2022, 5.45

2 leti, 1 mesec

V nekaj dneh bi lahko Belorusija v Ukrajino napotila 15 tisoč vojakov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

110

27. dan vojne v Ukrajini. ZDA in Nato menijo, da bi se lahko Belorusija kmalu pridružila Rusiji v vojni proti Ukrajini. V Ukrajino bi lahko napotila 15 tisoč vojakov. Danes je bilo sicer 2.500 ukrajinskih otrok "nezakonito odpeljanih" z ozemelj Luganska in Donetska v Rusijo. Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je Rusijo obtožilo "ugrabitve" otrok s "prisilnim preseljevanjem" in opozorilo, da so domnevne deportacije huda kršitev zlasti mednarodnega humanitarnega prava. 

Dnevni pregled dogajanja:

21.00 Kremelj: Rusija ne bo uporabila jedrskega orožja, razen v primeru eksistencialne grožnje
20.59 Macron s Putinom znova o prekinitvi ognja v Ukrajini
20.12 Putin po ocenah Bele hiše v Ukrajini ni dosegel temeljnih ciljev
19.49 Orban zaradi ukrajinske krize zahteva izplačilo sredstev iz sklada EU za okrevanje
19.35 Svoje domove zapustilo že deset milijonov Ukrajincev 
18.30 V napadu z dronom ubita vsaj ena oseba 
18.10 Uradniki Nata in ZDA: Belorusija bi lahko hitro šla v vojno 
16.43 EU ostaja solidarna, Gutters poziva, da se "absurdna" vojna preneha
15.51 Grški zunanji minister napovedal humanitarno misijo za Mariupol
15.11 Preprečili četrti poskus atentata na Zelenskega 
14.37 Skoraj 2.500 ukrajinskih otrok je bilo prisilno odpeljanih v Rusijo 
13.56 V Kijevu nove eksplozije
13.49 Kijev nadaljuje poskuse reševanja civilistov iz Mariupola
13.19 Ruski nobelovec podarja medaljo za ukrajinske begunce
12.59 Rusi streljali po supermarketu
12.56 VB: Ukrajina uspešno odbija napade
12.30 Zelenski italijanskemu parlamentu: Ukrajina želi prek nas v Evropo
12.25 Zelenski se je pogovarjal s papežem Frančiškom
12.19 V okolici Černobila izbruhnili požari
11.45 Iz Slovenije prek Unicefa več kot 400 tisoč evrov pomoči za Ukrajino
10.36 Japonska ogorčena nad odločitvijo Rusije, da prekine pogovore o Kurilih
10.29 Toliko vojakov in vojaške opreme je v vojni že izgubila Rusija
10.08 Danes nov poskus evakuacije civilistov
10.03 Prokremeljski časnik z novico o skoraj deset tisoč ubitih ruskih vojakih
9.21 Navalni kriv tudi goljufije
9.09 Rusi bombardirali Dnipro
9.03 Tovornjaki s pomočjo iz Francije prispeli v Ukrajino
8.58 Družina o življenju v Mariupolu
8.22 ZN: V Ukrajini ubitih najmanj 925, od tega 75 otrok
8.15 Ukrajinska vojska: Rusi imajo hrano, gorivo in strelivo samo še za tri dni
8.00 Rusi napadajo Ukrajino iz 40 vzletišč
7.56 Zelenski znova povabil Putina na pogovore
7.36 Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini
6.24 Novi satelitski posnetki razkrivajo uničenje
5.57 Zelenski: Nato bi se moral opredeliti, ali nas sprejme ali ne
5.43 Ministri EU ob pripravah na vrh o sankcijah proti Rusiji in energetiki
5.39 Navalnemu nova kazen

21.00 Kremelj: Rusija ne bo uporabila jedrskega orožja, razen v primeru eksistencialne grožnje

Moskva v Ukrajini ne bo uporabila jedrskega orožja, razen v primeru "eksistencialne grožnje Rusiji", je danes za CNN dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov.

"Imamo doktrino notranje varnosti, ki je javna, in tam lahko preberete vse razloge za uporabo jedrskega orožja. Gre za primere, ko je naša država eksistencialno ogrožena," je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij. Peskov je to odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je prepričan, da ruski predsednik Vladimir Putin v zvezi z Ukrajino ne bo uporabil jedrske možnosti.

Dejal je še, da Rusija v Ukrajini ne napada civilnih ciljev in da namen operacije, ki jo izvajajo tam, ni zasedba države. Po njegovih besedah želijo doseči demilitarizacijo Ukrajine, njeno nevtralnost, odstranitev nacionalistov ter priznanje Krima in republik Doneck in Lugansk, operacija pa poteka v skladu z načrti.

20.59 Macron s Putinom znova o prekinitvi ognja v Ukrajini

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom danes pogovarjal o pogojih za prekinitev ognja v Ukrajini, so sporočili iz Elizejske palače. Po navedbah Kremlja pa sta voditelja izmenjala poglede o razmerah v zvezi z Ukrajino, med drugim tudi o pogajanjih med ruskimi in ukrajinskimi predstavniki. 

Macron je o "načinih za prekinitev ognja in varnostnih pogojih" danes govoril tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. 

20.12 Putin po mnenju Bele hiše v Ukrajini ni dosegel temeljnih ciljev

Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu po ocenah Bele hiše doslej ni uspelo doseči nobenega od treh temeljnih ciljev pri svoji agresiji proti Ukrajini. Vojna v Ukrajini se še ne bo kmalu končala, je pri tem opozoril svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan. Kot je dejal, je ta teden mogoče pričakovati napoved o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji.

"Prvič, Ukrajino si je treba podrediti, drugič, okrepiti rusko moč in prestiž, in tretjič, razdeliti in oslabiti Zahod," je glavne ruske cilje v Beli hiši danes povzel svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Sullivan. Rusija je po njegovem mnenju "doslej dosegla nasprotno".

Sullivan je opozoril, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala. Ukrajino čakajo težki dnevi, najtežji za ukrajinske sile na fronti in za civiliste pod ruskim obstreljevanjem, je dejal. "Ta vojna se ne bo končala niti zlahka niti hitro," je zatrdil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. ZDA in zahodni zavezniki bodo ta teden napovedali nadaljnje sankcije proti Rusiji.

19.49 Orban zaradi ukrajinske krize zahteva izplačilo sredstev iz sklada EU

Madžarski premier Viktor Orban je od Evropske komisije zahteval, naj Madžarski izplača vsa sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost za pomoč pri reševanju krize z ukrajinskimi begunci, je sporočil vodja tiskovnega urada premierja Bertalan Havasi. Opozoril je, da je na Madžarsko v zadnjih tednih prispelo skoraj pol milijona beguncev.

Orban je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen obvestil o odločitvi vlade, po kateri Madžarska zahteva takojšnjo zagotovitev vseh pripadajočih sredstev v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost, vključno s posojilom, je poročala tiskovna agencija Reuters.

Viktor Orban | Foto: Reuters Foto: Reuters

19.35 Svoje domove zapustilo že deset milijonov Ukrajincev 

Že deset milijonov ljudi je zaradi ruske invazije zapustilo svoje domove v Ukrajini, je dejal Visoki komisar Združenih narodov za begunce. Ocenjuje se, da je do 21. marca 3,5 milijona ljudi odšlo v sosednje države, medtem ko naj bi bilo 6,5 milijona ljudi razseljenih znotraj države.

Poljska je sprejela 2.113.554 beguncev, Romunija 543.308, Moldavija 367.913, Madžarska 317.863, Slovaška 253.592, Rusija 252.376, Belorusija 4.308.

18.41 Svetovalec Zelenskega: Vojna bi se lahko končala v dveh ali treh tednih 

Oleksij Arestovič je dejal, da bi se lahko aktivni napadi med obema stranema končali v dveh ali treh tednih. Rusija še ni vdrla v ukrajinsko prestolnico.

Britanska obveščevalna služba je pred tem povedala, da so ruske sile "prestale še en dan omejenega napredka, pri čemer je večina sil zastala".

Ukrajina pravi, da je Moskva v vojni do zdaj utrpela velike izgube, saj naj bi med spopadom umrlo okoli 15 tisoč vojakov, prav tako naj bi bilo uničenih na stotine tankov.

"Vemo, da v vladi obstaja določen krog ljudi, ki razumejo, da ta vojna vodi v ruski propad. Pričakujemo, da bodo nekaj naredili," je dejal. "Obstaja možnost, da bodo Putinovo moč omejili njegovi ljudje," je dodal. 

18.30 V napadu z dronom ubita vsaj ena oseba 

V napadu z dronom na stavbo v ukrajinski prestolnici Kijevu je bila ubita vsaj ena oseba, poroča Index.hr. Več dronov je zadelo stavbo Državne akademije znanosti na severozahodu mesta.

Reševalci so iz te sedemnadstropne stavbe izvlekli najmanj eno truplo. Šlo je za vojaka. 

Vojaki, ki so bili tam, so povedali, da jih je ruska vojska napadla z droni, od katerih so enega sestrelili. Na tleh nedaleč od prizorišča incidenta so bili vidni ostanki letala v obliki krila, širokega en meter, prerezanega na pol.

Napad je bil izveden s pomočjo brezpilotnih letal orlan. Izbruhnil je požar.

18.10 Uradniki Nata in ZDA: Belorusija bi lahko hitro šla v vojno 

ZDA in Nato menijo, da bi se Belorusija lahko kmalu pridružila Rusiji v vojni proti Ukrajini. To so za CNN povedali uradniki ZDA in Nata in dodali, da menijo, da država že sprejema ukrepe za napad. 

Vojaški uradnik Nata je dejal, da končna odločitev o vpletenosti Belorusije v vojno še ni sprejeta v Moskvi in ​​za zdaj ni znakov, da bi beloruske sile sodelovale v bojih v Ukrajini. | Foto: Reuters Vojaški uradnik Nata je dejal, da končna odločitev o vpletenosti Belorusije v vojno še ni sprejeta v Moskvi in ​​za zdaj ni znakov, da bi beloruske sile sodelovale v bojih v Ukrajini. Foto: Reuters "Putin potrebuje podporo. Karkoli bi pomagalo," je pojasnil eden od uradnikov. 

Vir beloruske opozicije je dejal, da so beloruske bojne enote pripravljene za vstop v Ukrajino v naslednjih dneh. Po mnenju tega vira bo to imelo geopolitični vpliv glede na posledice, da se bo vojni pridružila še ena država. Po navedbah Aljazeere bi Belorusija v Ukrajino lahko napotila 15 tisoč vojakov. 

Visoki obveščevalni uradnik Nata je ločeno povedal, da je zavezništvo ocenilo, da beloruska vlada "pripravlja okolje, da bi upravičila belorusko ofenzivo proti Ukrajini".

Viri so poudarili, da do danes ni nobenih znakov, da bi Belorusija sodelovala v bojih v Ukrajini, in visoki ameriški obrambni uradnik je dejal, da Pentagon ni videl "nobenih znakov, da bi se Belorusi pripravljali na selitev ... v Ukrajino ali da so sklenili kakršne koli dogovore".

Vojaški uradnik Nata je dejal, da končna odločitev o vpletenosti Belorusije v vojno še ni sprejeta v Moskvi in ​​za zdaj ni znakov, da bi beloruske sile sodelovale v bojih v Ukrajini.

Rusija sicer že od prvega dne vojne uporablja Belorusijo kot odskočno desko za številne svoje zračne operacije v Ukrajini.

16.57 Velika Britanija je Ukrajini dala štiri tisoč protitankovskih raketnih sistemov

Združeno kraljestvo je ukrajinskim silam zagotovilo več kot štiri tisoč protitankovskih raketnih sistemov, da bi jim pomagali "upreti se ruski agresiji", poroča obrambno ministrstvo.

16.43 EU ostaja solidarna, Gutteres poziva, da se "absurdna" vojna preneha

Evropska unija v odzivu na rusko agresijo na Ukrajino ostaja enotna in solidarna, sta po današnjem zasedanju ministrov za evropske zadeve poudarila francoski državni sekretar Clement Beaune in podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič. Ministri so sicer danes govorili predvsem o energetiki in nadaljnjih sankcijah proti Rusiji.

Komisija bo ukrepe za omejitev cen energentov predstavila v sredo, je napovedal Šefčovič. Med mogočimi ukrepi je tudi skupen nakup energentov, ki ima podporo med državami članicami, je dejal.

Po besedah Beauna razprava o tem še traja. Prav tako države članice še razpravljajo o omejitvi cen elektrike, pri čemer je poudaril, da je razprava zahtevna.

Glavni tajnik Združenega naroda Antonio Guterres pa je pozval k prekinitvi "absurdne vojne", ki povzroča strašno človeško trpljenje. "Vojna je vse bolj intenzivna in nepredvidljiva iz ure v uro," je dejal.

Vojna je vse bolj intenzivna in nepredvidljiva iz ure v uro, je povedal Guterres.  | Foto: Reuters Vojna je vse bolj intenzivna in nepredvidljiva iz ure v uro, je povedal Guterres. Foto: Reuters "Tudi če pade Mariupol, Ukrajine ni mogoče osvojiti mesto za mestom, ulico za ulico, hišo za hišo. Zdaj so potrebna resna pogajanja," je dejal Guterres. "Ukrajinski narod trpi v peklu," je dejal generalni sekretar ZN.

Opozoril je na posledice vojne, med njimi dvig cen hrane, energentov in gnojil, ki ga čutijo po vsem svetu, predvsem v državah v razvoju. "Koliko Ukrajincev in Rusov bo pobitih, preden bodo vsi spoznali, da ta vojna ne bo imela zmagovalcev, ampak le poražence," se je spraševal Guterres.

15.51 Grški zunanji minister napovedal humanitarno misijo za Mariupol

Grški zunanji minister Nikos Dendias je danes napovedal misijo za dostavo humanitarne pomoči v oblegano ukrajinsko mesto Mariupol, kjer so razmere čedalje hujše. Pojasnil je, da namerava misijo voditi v sodelovanju z Mednarodnim odborom Rdečega križa, če bosta to dovolili sprti strani.

Dendias je še povedal, da so v zvezi s tem tako ukrajinski kot ruski strani poslali uradno diplomatsko noto "Ukrajini, da bi olajšala misijo humanitarne pomoči Mariupolu, Rusiji pa, da je ne bi ovirala," poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prednostna naloga grške vlade je zaščita grške etnične skupnosti in civilistov, je še dejal Dendias.

Pred rusko invazijo na Ukrajino je v črnomorskem pristaniškem mestu Mariupol živelo okoli sto tisoč etničnih Grkov. Humanitarne razmere v mestu, ki ga že več tednov oblegajo ruske sile, so katastrofalne, med drugim primanjkuje vode, hrane in elektrike.

Po najnovejših podatkih je Rusija po besedah ​​visokega ameriškega obrambnega uradnika začela streljati na mesto Mariupol iz Azovskega morja, pri čemer je uporabila skupino sedmih ladij. 

15.11 Preprečili četrti poskus atentata na Zelenskega

Zaustavljen naj bi bil že četrti poskus atentata na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ukrajinska protiobveščevalna služba je preprečila morebiten poskus atentata na ukrajinskega predsednika.

V mestu Užgorod v mejnem trikotniku med Ukrajino, Slovaško in Madžarsko so aretirali skupino ruskih saboterjev, ki jih vodi agent tajne službe, poroča Index.hr.

Ukrajinska protiobveščevalna služba je ustavila morebiten poskus atentata na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. | Foto: posnetek zaslona/Twitter Ukrajinska protiobveščevalna služba je ustavila morebiten poskus atentata na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Foto: posnetek zaslona/Twitter

Po ukrajinskih informacijah so ruski vohunski odredi od začetka vojne večkrat poskušali vstopiti v Kijev in odstraniti predsednika.

14.37 Skoraj 2.500 ukrajinskih otrok je bilo prisilno odpeljanih v Rusijo 

Vladimirja Putina so obtožili, da je ugrabil skoraj 2.500 ukrajinskih otrok iz Donecka in Luganska ter jih "izgnal" v Rusijo. Prizori spominjajo na "nacistične" prevoze, je dejal župan Mariupola. 

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je Rusijo obtožilo "ugrabitve" otrok s "prisilnim preseljevanjem" in opozorilo, da so domnevne deportacije "huda kršitev zlasti mednarodnega humanitarnega prava".

Zaplenili so jim telefone in dokumente, poroča Daily Mail.

Doslej je bilo odpeljanih "več tisoč" ljudi, trdijo na mestnem svetu Mariupola. Poslali so jih v odročna mesta v Rusiji, kjer bodo morali ostati leta in delati brezplačno.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je mednarodno skupnost pozvalo, naj se odzove na nezakonit odvzem otrok.

Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je pred predsedovanjem srečanju zunanjih ministrov bloka v Bruslju dejal, da je, "kar se dogaja v Mariupolu, ogromen vojni zločin". "Uničiti vse, bombardirati in ubijati vse, to je nekaj groznega," je dejal. 

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je mednarodno skupnost pozvalo, naj se odzove na nezakonit odvzem otrok. | Foto: Reuters Ukrajinsko zunanje ministrstvo je mednarodno skupnost pozvalo, naj se odzove na nezakonit odvzem otrok. Foto: Reuters Ruske tiskovne agencije so poročale, da so v Rusijo v zadnjih dneh prispeli avtobusi z več sto begunci iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol na jugovzhodu. Moskovski uradniki so tudi povedali, da so iz Mariupola reševali vlak z več kot 280 Ukrajinci, pri čemer so prikazani posnetki, na katerih se zahvaljujejo ruskim silam.

Župan Mariupola Vadym Boichenko je primerjal domnevne prisilne deportacije s prevozom ujetnikov nacističnega režima med drugo svetovno vojno, dejal je: "To, kar danes počnejo okupatorji, pozna starejša generacija, ki je videla grozljive dogodke druge svetovne vojne, ko so nacisti na silo zajeli ljudi. Težko si je predstavljati, da lahko v 21. stoletju ljudi na silo odpeljejo v drugo državo."

13.56 V Kijevu nove eksplozije

Čeprav je Kijev še vedno pod "policijsko uro", je bilo danes spet mogoče slišati več eksplozij, ki so aktivirale avtoalarme v mestu, poroča CNN. Streljanje se je nadaljevalo tudi iz malokalibrskih pištol.

Svetovalec ukrajinskih notranjih zadev Anton Geraščenko je povedal, da je ukrajinska protizračna obramba uničila ruski projektil Točka-U. Ostanki naj bi padli v reko Dneper.

13.49 Kijev nadaljuje poskuse reševanja civilistov iz Mariupola

Ukrajinske sile bodo skušale danes odpreti tri humanitarne koridorje, po katerih bi lahko civilisti zapustili oblegano pristaniško mesto Mariupol, je sporočila namestnica premierja Irina Vereščuk. Spopadi v državi se medtem nadaljujejo, obe strani pa poročata o nekaterih osvojitvah.

"Vemo, da ne bo dovolj prostora za vse, ampak poskušali bomo izvajati evakuacije, dokler ne bomo spravili ven vseh prebivalcev Mariupola," je obljubila Vereščukova v videu na Telegramu. Trije koridorji bodo civiliste vodili iz Berdjanska, Jurjivke in Nikolske do mesta Zaporožje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva ostaja v Mariupolu še od 130 tisoč od 440 tisoč prebivalcev.

K evakuaciji pa pozivajo tudi v okolici Kijeva, kjer je izbruhnila panika zaradi groženj, da se bodo v sredo tam zvrstili napadi. Župan mesta Borispil Volodimir Borisenko je v luči grožnje, da bo mesto kmalu uničeno, pozval ljudi, naj ga čim prej zapustijo. Moškim bo namreč lažje obvarovati mesto, če odidejo ženske in otroci, je dodal.

Spopadi v Ukrajini se medtem nadaljujejo. Ukrajinske sile so danes sporočile, da jim je znova uspelo prevzeti nadzor nad mestom Makariv okoli 30 kilometrov od Kijeva, poroča ameriški CNN, ta opozarja, da navedb ni bilo mogoče preveriti.

Od začetka vojne naj bi po podatkih ukrajinskega obrambnega ministrstva umrlo 15.300 ruskih vojakov, poroča britanski BBC. Rusija je sicer v začetku marca sporočila, da je izgubila skoraj 500 pripadnikov, ZDA pa menijo, da je v spopadih umrlo okoli sedem tisoč ruskih vojakov.

Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je borcem samooklicane Ljudske republike Doneck uspelo zavzeti še štiri kilometre ozemlja. Uspehe naj bi beležili tudi na območju Luganska, kjer naj bi po navedbah ministrstva med drugim ubili 40 ukrajinskih vojakov.

13.19 Ruski nobelovec podarja medaljo za ukrajinske begunce

Dmitrij Muratov, lanski dobitnik Nobelove nagrade za mir, je danes sporočil, da bo svojo medaljo podaril skladu za pomoč ukrajinskim beguncem. Medaljo je Muratov, urednik vodilnega opozicijskega časopisa Nova Gazeta, prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Resso zaradi njunih naporov za "varovanje svobode izražanja".

Muratov je vest sporočil prek družbenega omrežja Telegram in pri tem pozval dražbene hiše, ki bi lahko prodale Nobelovo medaljo, naj stopijo v stik z njim. Muratov je v pojasnilu napisal še, da želi deliti svojo medaljo "z mirnimi begunci, poškodovanimi in bolnimi otroci, ki potrebujejo nujno oskrbo". V zapisu je prav tako pozval k premirju, odprtju humanitarnih koridorjev, izmenjavi vojnih ujetnikov in vrnitvi trupel tistih, ki so umrli v bojih.

Nova Gazeta velja za enega redkih ruskih medijev, ki izražajo stališča v nasprotju z željami Kremlja, a tudi oni neposredno ne poročajo o dogajanju v Ukrajini. Razlog za to je nova zakonodaja, ki močno omejuje poročanje o vojni v Ukrajini, med drugim zahteva, da jo mediji označujejo kot "vojaško operacijo".

Od leta 2000 dalje je bilo ubitih šest sodelavcev Nove Gazete, vključno z raziskovalno novinarko Ano Politkovsko.

12.59 Rusi streljali po supermarketu

V mestu Severodoneck v okrožju Luhansk naj bi ruska vojska streljala na ljudi, ki so bili v supermarketu. Število mrtvih in ranjenih še ni znano.

12.56 VB: Ukrajina uspešno odbija napade

Velika Britanija je potrdila, da so ruske sile v zadnjem dnevu naredile le majhen napredek. "Ukrajinska vojska se zelo dobro upira Rusom v okolici Mariupola," so dodali.

12.30 Zelenski italijanskemu parlamentu: Ukrajina želi prek nas v Evropo

"Ukrajina za rusko vojsko predstavlja vrata Evrope, skozi katera želijo vstopiti, a barbarizmu ne smemo dovoliti, da mu to uspe," je med drugim povedal Zelenski. Dodal je, da je Ukrajina na robu preživetja v vojni z Rusijo.

Italijanski premier Mario Draghi pa je dodal, da si Italija želi Ukrajino v Evropski uniji, in pozval k dodatni pomoči in zaustavitvi masakra nad civilnim prebivalstvom.

12.25 Zelenski se je pogovarjal s papežem Frančiškom

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je s papežem Frančiškom danes pogovarjal o tem, da bi lahko Vatikan odigral vlogo posrednika za končanje vojne z Rusijo.

"Smo v težki humanitarni situaciji in ruska vojska blokira humanitarne koridorje," je med drugim o temi njunega pogovora na Twitterju zapisal Zelenski.

12.19 V okolici Černobila izbruhnili požari

V okolici jedrske elektrarne v Černobilu je izbruhnilo več požarov. Ukrajina trdi, da je zagorelo zaradi bombardiranja, mogoče pa je, da so bili podtaknjeni. V okolici požara je ruska vojska, kar onemogoča gašenje, trdijo Ukrajinci. "Obstaja možnost za širjenje radioaktivnega dima," je objavila ukrajinska državna služba za posebne komunikacije.

Od začetka invazije je nuklearka v rokah ruskih vojakov. Včeraj pa je agencija ZN za jedrske elektrarne potrdila, da so se izmene končno lahko zamenjale.

Gorela naj bi površina v velikosti več kot dva kvadratna kilometra, so dodali ob navajanju satelitskih posnetkov Evropske vesoljske agencije (Esa).

11.45 Iz Slovenije prek Unicefa več kot 400 tisoč evrov pomoči za Ukrajino

Sklad ZN za otroke (Unicef) je v zadnjem tednu v Ukrajino in njene sosede odposlal 858 ton nujne pomoči za otroke in družine. V okviru tega so več kot 400 tisoč evrov namenili darovalci iz Slovenije. Unicef Slovenija pomoč zagotavlja tudi v azilnem domu v Logatcu, kjer je nastanjenih več kot sto otrok iz Ukrajine, so sporočili iz organizacije.

"Zaradi solidarnosti in sočutja darovalcev iz Slovenije si bo marsikatera družina iz Ukrajine boleče dni, ki jih doživlja, zapomnila tudi po solidarnosti," je povedal izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.

Kot je poudaril, so potrebe na terenu velike, zato nadaljujejo zbiranje pomoči. "Šteje vsaka donacija, saj lahko na primer že 40 evrov preskrbi eno družino z nujno pomočjo v obliki vode ter sanitetnih in higienskih pripomočkov," je dodal.

Od 17. marca so pri Unicefu odposlali 85 tovornjakov s skupaj 858 tonami pomoči za otroke in družine v Ukrajini in mejnih državah. Od tega je bilo 78 tovornjakov z več kot 780 tonami zalog odposlanih v Ukrajino. Med nujno opremo so odeje in zimska oblačila za otroke, zdravstveni pripomočki, higienske potrebščine, potrebščine za izobraževanje in rekreacijo za otroke in mladostnike. Na poti so tudi dodatne zaloge za reševanje življenj in pomoč otrokom na begu.

Od začetka ruske invazije pred slabim mesecem je Ukrajino zapustilo že več kot 1,5 milijona otrok. Več kot sto otrok iz Ukrajine je trenutno nastanjenih v azilnem domu v Logatcu. V sodelovanju s partnerskimi organizacijami je tam prisoten tudi Unicef Slovenija, kjer s pomočjo prostovoljcev izvaja usmerjene aktivnosti za otroke, ki doživljajo ali so doživeli težke izkušnje, kar lahko povzroči psihološke travme.

10.36 Japonska ogorčena nad odločitvijo Rusije, da prekine pogovore o Kurilih

Japonska je danes obsodila odločitev Moskve, da prekine dolgoletne pogovore z Japonsko o razrešitvi ozemeljskega spora glede Kurilskih otokov. Japonski premier Fumio Kishida je danes ocenil, da gre za neutemeljeno in nesprejemljivo odločitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Ravnanje Rusije je skrajno neupravičeno in popolnoma nesprejemljivo. Odločno protestiramo," je dejal Kishida.

Rusko zunanje ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da Moskva v luči enostranskih omejevalnih ukrepov proti Rusiji prekinja mirovne pogovore s Tokiem, s katerim bi formalno končali sovražnosti iz druge svetovne vojne. Na ministrstvu so tako odločitev utemeljili s "sovražnim stališčem" Tokia.

Japonska, ki je članica skupine gospodarsko najrazvitejših držav G7, se je pridružila zahodnim sankcijam zaradi ruske agresije nad Ukrajino, ki vključujejo ukrepe proti ruskim finančnim ustanovam in ruskemu izvozu.

Rusija je sicer v odziv na sankcije preklicala tudi sporazum o brezvizumskem potovanju Japoncev na Kurilske otoke.

Odnose med državama že desetletja bremeni spor glede Kurilskih otokov, ki jih Rusija imenuje Južni Kurili, medtem ko so na Japonskem znani kot Severna ozemlja.

Otočje leži med ruskim polotokom Kamčatka in japonskim otokom Hokaido. Sovjetska armada je sporne štiri Kurilske otoke zasedla v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Ker Japonska noče priznati ruske suverenosti nad temi otoki, državi ne moreta skleniti mirovnega sporazuma.

Ruski predsednik Vladimir Putin in nekdanji japonski premier Shinzo Abe, ki je odstopil leta 2020, sta v okviru več srečanj skušala rešiti dolgotrajni ozemeljski spor med državama, a neuspešno.

10.29 Toliko vojakov in vojaške opreme je v vojni že izgubila Rusija

Rusija je do sedaj izgubila 509 tankov, 123 helikopterjev in vsaj tisoč drugih vozil.

10.08 Danes nov poskus evakuacije civilistov iz Mariupola

Namestnica ukrajinskega premierja Irena Vereščuk je povedala, da bodo danes spet skušali evakuirati civiliste iz mesta Mariupol. Uporabili naj bi tri poti, po katerih jih bodo skušali spraviti iz mesta.

10.03 Prokremeljski časnik z novico o skoraj deset tisoč ubitih ruskih vojakih

Ruski prokremeljski časopis Komsomolska pravda (KP) je objavil podatek, da je bilo od začetka vojne v Ukrajini ubitih 9.861 ruskih vojakov. Nekaj ur pozneje so ta podatek iz članka izbrisali, a je že vzbudil veliko pozornosti. Urednik časnika je nato sporočil, da je bila objava te informacije posledica hekerskega napada.

To bi bilo precej več od 498 mrtvih vojakov, ki jih je do zdaj uradno potrdila Moskva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Različni mediji so se v ponedeljek spraševali o pomenu članka, nekateri so poudarjali, da v nedeljo na informativnem sestanku obrambnega ministrstva ni bilo nobenih informacij o ubitih Rusih. Urednik časopisa KP Vladimir Sungorkin je nato za britanski BBC povedal, da je bila informacija rezultat hekerskega napada, in dodal, da bo časopis pojasnilo objavil kasneje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo dejal, da je od začetka invazije na njegovo državo umrlo približno 14 tisoč ruskih vojakov. Nobenega podatka o smrtnih žrtvah med vojaki sicer ni mogoče neodvisno potrditi, piše dpa.

Rusija od začetka invazije na Ukrajino, ki jo uradno imenuje le "posebna operacija", pozorno spremlja medijsko poročanje o konfliktu in ga je s sprejetjem različnih ukrepov in pravil močno omejila.

9.21 Navalni kriv tudi goljufije

Rusko sodišče je danes že zaprtega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega obtožilo goljufije, kar pomeni, da bo moral v zaporu verjetno preživeti še dodatnih nekaj let, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Navalni je kriv goljufije, torej kraje tuje lastnine," je dejala sodnica Margarita Kotova.

Glavnega političnega nasprotnika ruskega predsednika Vladimirja Putina Navalnega so tako spoznali za krivega, da je od svoje politične organizacije za osebno rabo ukradel za več kot 4,7 milijona ameriških dolarjev donacij.

Rusko tožilstvo je že prejšnji teden za Navalnega zahtevalo 13 let zaporne kazni.

Navalni, ki so ga zaprli lani v začetku leta po vrnitvi z zdravljenja v Nemčiji, proces ocenjuje kot politično motiviranega. Navalni se je v Nemčiji zdravil po zastrupitvi z novičkom avgusta 2020.

Trenutno v kazenski koloniji prestaja kazen zaradi še ene domnevne korupcijske afere iz leta 2014, zaradi katere je bil obsojen na dve leti in pol zapora.

9.09 Rusi bombardirali Dnipro

Ruska vojska je bombardirala dele mesta Dnipro, v bližini Hersona. Nekatere hiše naj bi bile uničene, za zdaj ne poročajo o žrtvah.

9.03 Tovornjaki s pomočjo iz Francije prispeli v Ukrajino

Tovornjaki s 26 tonami medicinske pomoči in pripomočki so uspešno prispeli iz Francije v Ukrajino.

8.58 Družina o življenju v Mariupolu

Dmitro in Tanja Švec sta se prvih 23 dni napadov na Mariupol skrivala skupaj s sedemletno hčerko Vlado. Okopali se niso tri tedne, Rusi pa so namerno streljali na civilno prebivalstvo. Starši para so se skrivali z njimi. Družini Švec se je uspelo rešiti iz mesta pretekli četrtek, starši pa so ostali v mestu.

Spet drugo dekle, 27-letna Viktorija je uspela pobegniti iz Mariupola na jug v mesto oddaljeno okrog 20 kilometrov. "Moje mesto je popolnoma uničeno, bombardiranja se vrstijo eno za drugim, otroci umirajo od žeje," je povedala za radio BBC.

8.22 ZN: V Ukrajini ubitih najmanj 925, od tega 75 otrok

V Ukrajini je bilo od začetka vojne ubitih 925 civilistov, sporočajo Združeni narodi. Sporočili so, da je bilo zabeleženih 2.421 civilnih žrtev, izmed njih 925 žrtev, še 1.496 je bilo ranjenih. Umrlo je najmanj 75 otrok, 99 jih je bilo ranjenih. Žrtve so po večini umrle ali bile ranjene zaradi zračnih napadov in bombardiranja. ZN ugotavljajo, da je uradna številka še mnogo višja.

8.15 Ukrajinska vojska: Rusi imajo hrano, gorivo in strelivo samo še za tri dni

Po zadnjih podatkih, ki jih ima ukrajinska vojska imajo Rusi zalog hrane, goriva in streliva samo še za tri dni. "Podobna situacija je v zvezi z gorivom in naftovod, ki ga Rusi uspeli urediti, da bi gorivo dostavili svoji vojski. Gorivo dostavljajo s cisternami," so sporočili iz ukrajinske vojske.

8.00 Rusi napadajo Ukrajino iz 40 vzletišč

Rusi za svoje zračne napade uporabljajo 40 vzletišč in manjših preprostih letališč v zahodni Rusiji, Belorusiji in v priključenem Krimu.

7.56 Zelenski znova povabil Putina na pogovore

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozno v ponedeljek ponovil svoje vabilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu na neposredne pogovore. Omenil je tudi možnost pogovora o statusu okupiranih območij, o čemer pa bi Ukrajinci nato odločali na referendumu.

Zelenski je lokalnim medijem izrazil pripravljenost na pogovore s Putinom v kakršnemkoli formatu. Govorila bi lahko tudi o statusu okupiranega polotoka Krim in separatističnih območij v Donbasu, je dodal. "Na prvem srečanju z ruskim predsednikom sem pripravljen govoriti o tem," je povedal.

Sicer je prepričan, da s Putinom ne bi rešila vseh izzivov že na prvem srečanju. "Ampak je možnost, da bi lahko vsaj delno ustavila vojno," je pojasnil.

Opozoril je, da bi kakršenkoli mirovni dogovor, v katerega bi bile vključene zgodovinske spremembe, nato dali v odločanje ljudem na referendumu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skoraj mesec dni po začetku ruske invazije na Ukrajino se sicer spopadi nadaljujejo, vendar ruske sile ne dosegajo večjega napredka.

Po navedbah ukrajinske vojske je Rusija predvsem okrepila svojo prisotnost v zraku. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je v dnevnem poročilu sporočilo, da imajo Rusi na voljo le še za največ tri dni zalog orožja in hrane. Poleg tega naj bi ukrajinskim silam uspelo uničiti šest letalnikov, helikopterja in letalo. V enem od manjših mest na območju Sumija naj bi okoli 300 ruskih vojakov končalo sovražnosti in zapustilo območje, poroča britanski BBC, ki opozarja, da teh navedb niso mogli neodvisno preveriti.

Tudi Zelenski je opozoril na upočasnitev napredovanja ruskih sil, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ruske vojake je obenem označil za turiste s tanki in sužnje propagande, ki je spremenila njihovo zavest. Ukrajince je pozval, naj vztrajajo in se še naprej upirajo. "Nikoli še niso videli na tisoče ljudi, ki se jih ne bojijo," je dejal o protestnem shodu civilistov v okupiranem Hersonu, ki so ga ruske sile v ponedeljek krvavo zatrle.

Medtem naj bi ruska tajna služba znova poskusila izvesti atentat na Zelenskega ob podpori ruskih saboterjev, so sporočili iz ukrajinske obveščevalne agencije. V torek jim je uspelo aretirati skupino na mejnem območju med Ukrajino, Slovaško in Madžarsko, je poročala ukrajinska tiskovna agencija Unian.

7.36 Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi močnega upora, na katerega so ruske sile naletele v Ukrajini, stisnjen v kot, zato bi se lahko zatekel k še hujšim taktikam kot do zdaj, je v ponedeljek posvaril predsednik ZDA Joe Biden. Po Bidnovih besedah je jasno, da se Putin pripravlja na uporabo kemičnega in biološkega orožja v Ukrajini.

Obenem je zatrdil, da se mora Rusija, če bi se za ta korak dejansko odločila, pripraviti na oster odziv Zahoda, a več podrobnosti o tem, kako še bi lahko zaveznice kaznovale Rusijo, ni navedel, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Biden je spomnil na nedavne trditve Kremlja, da naj bi ZDA v Evropi, konkretno tudi v Ukrajini, razvijale kemično in biološko orožje. "To preprosto ni res. Zagotavljam vam," je dejal na srečanju ameriških poslovnih voditeljev v Washingtonu in dodal, da je - tudi glede na ravnanje Kremlja v preteklosti - to znak, da Rusi sami razmišljajo o uporabi tega orožja.

S tem je ponovil opozorila, ki so tako iz Bele hiše kot tudi iz drugih zahodnih prestolnic že prišla ta mesec, potem ko so ruski predstavniki Ukrajini očitali, da poskuša v naglici skriti dokaze o domnevnem ameriškem programu kemičnega orožja na svojih tleh.

"Zdaj, ko je Rusija izrekla te lažne trditve /.../, bi morali biti vsi pozorni na možnost, da lahko Rusija uporabi kemično ali biološko orožje v Ukrajini ali da ustvari lažno pretvezo za njegovo uporabo," je med drugim tvitnila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.

Biden je sicer na ponedeljkovem srečanju še povedal, da je Putina že na njunem srečanju lani v Ženevi posvaril, da se bodo ZDA odločno odzvale na morebitne kibernetske napade Rusije na svojo kritično infrastrukturo.

Pred tem je ameriški predsednik v ponedeljek objavil izjavo, v kateri je ameriška podjetja opozoril, da imajo obveščevalne podatke o naraščajoči ruski kibernetski grožnji, in jih pozval, naj "nemudoma" pripravijo oziroma okrepijo svojo obrambo.

6.24 Novi satelitski posnetki razkrivajo uničenje

Mesto Černigov | Foto: Maxar Tehnologies Mesto Černigov Foto: Maxar Tehnologies

V ponedeljek so v podjetju Maxar Tehnologies posneli satelitske fotografije, ki prikazujejo razdejanje in opustošenje, ki so ga Rusi pustili za sabo v nekaterih mestih.

Na posnetkih, ki so nastali 21. marca, so mesta Irpin, Mariupol in Černigov.

Satelitski posnetki razkrivajo rusko vojsko, ki je nameščena v bližini belorusko-ukrajinske meje. Na posnetku so vidni šotori in vojaška vozila okoli 25 kilometrov stran od Ukrajine. | Foto: Maxar Tehnologies Satelitski posnetki razkrivajo rusko vojsko, ki je nameščena v bližini belorusko-ukrajinske meje. Na posnetku so vidni šotori in vojaška vozila okoli 25 kilometrov stran od Ukrajine. Foto: Maxar Tehnologies

5.57 Zelenski: Nato bi se moral opredeliti, ali nas sprejme ali ne

"Nato bi moral reči, da nas bo sprejel, ali pa odprto povedati, da nas ne bo, ker se boji Rusije, kar je res," je povedal ukrajinski predsednik Zelenski.

5.43 Ministri EU ob pripravah na vrh o sankcijah proti Rusiji in energetiki

Zasedanje ministrov za zadeve EU bo namenjeno predvsem pripravam na zasedanje Evropskega sveta, ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik Joe Biden. Voditelji bodo govorili o nadaljnjih sankcijah proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino.

Diplomatski viri pri EU ob tem poudarjajo, da je težko govoriti o tem, ali bodo na vrhu sprejete odločitve glede sankcij ali ne. Dodajajo, da je treba preučiti vpliv do zdaj sprejetih sankcij, ki so "rusko gospodarstvo že spravile na kolena".

Vrh EU bo namenjen tudi razpravi o rastočih cenah energije, ki je vse bolj v ospredju, in postopnem zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Govorili bodo o odzivu na nacionalni in evropski ravni ter napolnitvi zalog za prihodnjo zimo, so povedali viri.

Ministri za zadeve EU, med katerimi bo tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan, bodo poleg priprav na vrh razpravljali tudi o sklepnem delu konference o prihodnosti Evrope, ki naj bi se končala 9. maja, evropskem semestru in posodobljenih pravilih o financiranju političnih strank.

5.39 Navalnemu nova kazen

Glavni politični nasprotnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Navalni je obtožen, da je od svoje politične organizacije za osebno rabo ukradel za več kot 4,7 milijona ameriških dolarjev donacij.

Aleksej Navalni Alexei Navalny Rusija | Foto: Reuters Foto: Reuters

Tožilstvo je prejšnji teden zanj zahtevalo 13 let zapora in dve leti pogojne kazni ter denarno kazen v višini 1,2 milijona rubljev oziroma 9.500 evrov.

Navalni, ki so ga zaprli lani v začetku leta po vrnitvi z zdravljenja v Nemčiji, proces ocenjuje kot politično motiviran. Navalni se je v Nemčiji zdravil po zastrupitvi z novičokom avgusta 2020.

Trenutno v kazenski koloniji prestaja kazen zaradi še ene domnevne korupcijske afere iz leta 2014, zaradi katere je bil obsojen na dve leti in pol zapora.

Volodimir Zelenski
Novice Kijev zavrnil ruski ultimat
Mariupol
Novice Grozljive razmere v Mariupolu. Zelenski: To je teror, ki se ga bomo spominjali stoletja.
Rusija. Ruska vojska. Nabornik.
Novice Grozljivka v ruski vojski: ščurki v hrani in siljenje v istospolno prostitucijo