Referendum: v Sloveniji preveč preprosto, na Hrvaškem neskončno zapleteno

Na Hrvaškem namreč veljajo veliko ostrejše zahteve za razpis referenduma kot pri nas, saj je treba v 14 dneh zbrati podpise kar desetine vseh volivcev, to je 449.506 podpisov, pri nas pa (samo) 40 tisoč podpisov od 1.705.105 volivcev, kar znaša le dobra 2,34 odstotka vseh volivcev.

Tako je v Sloveniji naloga zbiranja zadostnega števila podpisov za referendum več kot štirikrat lažja, kar se pozna predvsem v številu dosedanjih referendumov: v samostojni Sloveniji jih je bilo doslej 15 (največkrat z medlo udeležbo), na Hrvaškem pa v istem času niti eden.

505 – s črto Sindikatom pa je to težko dosegljivo mejo uspelo kar opazno celo preseči, saj so zbrali več kot 505 tisoč podpisov hrvaških državljanov, ki ne soglašajo z vladnimi predlogi sprememb zakona o delu. Sindikati so se odločili za zbiranje podpisov, ker se po njihovem mnenju vlada ni bila pripravljena pogovarjati, zato jih toliko bolj žalosti, da je, kot navaja predsednik hrvaškega združenja sindikatov Ozren Matijašević, gospodarski minister Đuro Popijač povabil sindikate na pogovor v vlado šele zadnji dan zbiranja podpisov.

Matijašević pa je takšno pozno povabilo odklonil, saj ga zbrani podpisi zavezujejo, da svojo nalogo in obljubo izpelje do konca ter da Hrvaška prvič, odkar je samostojna država, izpelje referendum.

Strah pred "mojstri kuhinje" Zbrani podpisi pa še ne jamčijo, da referendum tudi bo, saj veljavni hrvaški zakon o referendumu še vedno ni usklajen z ustavo. Sindikati se bojijo, da bodo vladajoči politiki, ki jim Matijašević pravi "mojstri kuhinje", želeli in znali izkoristiti to neusklajenost, da "onemogočijo razpis referenduma, če pa do njega pride, bo to po skrajno nesprejemljivih in nerealnih pogojih".

Zakonski nered ugaja nasprotnikom referenduma Največje tveganje je, da zakon o referendumu ne predpisuje roka, v katerem naj bi ga sabor po veljavni proceduri moral razpisati – določeno je le, da po razpisu referendum sledi ne prej kot v 20 dneh in ne pozneje kot v 40 dneh.

Še pred izdajo odločbe o razpisu referenduma ima sabor pravico preveriti podpise in v 30-dnevnem roku od vložitve zahteve tudi zaprositi za mnenje o skladnosti zahteve z ustavo in zakoni. To pristojnost je imelo ustavno sodišče, toda leta 2006 so zakon o referendumu spremenili in ustavnemu sodišču to pristojnost vzeli, niso pa določili, kdo bi bil po novem zadolžen za to.

In tako se je – namerno ali zaradi nemarnosti – zgodil pravni absurd, ki nasprotnikom referenduma še kako koristi: dokler se zakon o referendumu ne spremeni, postopka kljub zbranim podpisom najbrž sploh ne bo mogoče izpeljati.

Nadpolovična udeležba nujna ali ne? Lukenj pa je še več: ni jasno niti, kolikšna udeležba na referendumu naj bi zagotavljala njegovo veljavnost. Del pravnih strokovnjakov je prepričan, da je treba upoštevati staro ustavo, saj se je tudi zbiranje podpisov začelo v skladu z njo; to bi pomenilo, da bi se referenduma morala udeležiti vsaj polovica volivcev. Drugi strokovnjaki so prepričani, da je treba upoštevati določila nove ustave, ki za veljavno odločitev šteje večino tistih, ki so se referenduma udeležili.

Vzrok te nedorečenosti pa je še ena nepremišljena in nedosledna pravna sprememba na Hrvaškem, tokrat ustave: istočasno ni bil sprejet zakon za izvedbo ustave, zato so ostali dvomi o tem, kdaj se bodo posamezna določila nove ustave začela izvajati.

Po drugi strani pa je aktualnost delovnopravne zakonodaje zagotovo dovolj vroča žemljica, ki bi na referendumska volišča privabila več kot polovico volilcev, kar pomeni, da vsaj s tem "pravnim kaveljcem" sindikati ne bi smeli imeti težav.