Torek,
30. 9. 2025,
14.23

Osveženo pred

3 ure, 2 minuti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,93

Natisni članek

Natisni članek

Vladimir Putin vojaška industrija proizvodnja vojna Rusija

Torek, 30. 9. 2025, 14.23

3 ure, 2 minuti

Putinovega vojaškega stroja ne bo zaustavilo niti končanje vojne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,93
Vladimir Putin Vojaška vaja | Ruska ogromna vojaška proizvodna zmogljivost je zgrajena tako, da bo trajala. | Foto Reuters

Ruska ogromna vojaška proizvodna zmogljivost je zgrajena tako, da bo trajala.

Foto: Reuters

Tudi če bo orožje v Ukrajini utihnilo, se rusko gospodarstvo morda nikoli ne bo umaknilo z vojne poti. Rusija namreč že leta vlaga v militarizacijo, tovarne so preoblikovane v vojaške tovarne in zaposlujejo več tisoč delavcev. Prav ta vojaška gonja je preprečila gospodarski zlom, zato je vsak umik za zdaj izjemno nevaren. Putin se zato zavzema za tesnejše sodelovanje med obrambnimi in civilnimi podjetji, pravi pa tudi, da bo ohranjanje bojno pripravljene vojske, na katero se je mogoče zanesti tudi, ko to ni neposredno potrebno, ostalo ključni dejavnik pri njegovem odločanju.

V Putinovi dolgoročni viziji je uspešna obrambna industrija. To je ključni del ruske prihodnosti, piše Bloomberg. Predsednik Vladimir Putin nenehno vztraja, da je treba imeti močne in dobro opremljene oborožene sile, kar je vzbudilo zaskrbljenost med zahodnimi voditelji, ki verjamejo, da bi se ruske sile lahko v prihodnjih petih letih obrnile proti Natu.

Breme za gospodarstvo 

Medtem ko Putin snuje svoje načrte in Evropa vlaga milijarde v lastno oborožitev, se postavlja ključno vprašanje: kaj storiti z ogromnim presežkom tankov, raket in drugega orožja, ki ga ruske tovarne proizvajajo v rekordnih količinah?

Ena od možnosti je, da se tisto, kar je zdaj ogromno breme za proračun, spremeni v trajen vir prihodkov s prodajo orožja zaveznikom, kot je Kitajska. Po drugi strani pa kopičenje tega orožja na vzhodnih mejah Nata dodatno destabilizira odnose z Evropo in grozi, da bo postalo breme za gospodarstvo, ki se že tako bori s sankcijami, nestabilnimi bankami in počasno rastjo.

Predsednik Putin je med obiskom najstarejše ruske tovarne orožja prejšnji teden jasno povedal, da gleda dlje od vojne, in izjavil, da se "povpraševanje po sodobnih oboroženih silah tu ne bo končalo".

Rusija lani proizvedla kar 1,5 milijona lastnih brezpilotnih letal 

Obseg rasti ruske vojaške proizvodnje je osupljiv. Pred napadom na Ukrajino leta 2022 je Rusija načrtovala proizvodnjo približno 400 oklepnih vozil, danes jih proizvaja desetkrat več.

Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri proizvodnji brezpilotnih letalnikov, ki so postali ključni del sodobnega vojskovanja. Potem ko se je Rusija sprva zanašala na uvoz iz Irana, je lani proizvedla 1,5 milijona lastnih brezpilotnih letalnikov, medtem ko jih je leta 2023 proizvedla 140 tisoč.

Putin vztraja, da denar, vložen v vojaško proizvodnjo, ni bil zapravljen, in se zaveda izzivov, ki so pred njim.  | Foto: Reuters Putin vztraja, da denar, vložen v vojaško proizvodnjo, ni bil zapravljen, in se zaveda izzivov, ki so pred njim. Foto: Reuters

Stroški vojne so ogromni. Samo med letoma 2022 in 2024 so obrambni izdatki po razpoložljivih uradnih podatkih dosegli vsaj 22 bilijonov rubljev oziroma 263 milijard dolarjev. Vse kaže, da se izdatki v prihodnjih treh letih ne bodo zmanjšali, kar bo še naprej ustvarjalo proračunske primanjkljaje v gospodarstvu, ki je že tako pod pritiskom sankcij.

Obe državi bosta izvozili tehnologijo in opremo, ki se je izkazala za najuspešnejšo 

Po besedah ​​Tatjane Orlove iz Oxford Economics je prehod Sovjetske zveze v vojno gospodarstvo leta 1941 postavil temelje za to, da je po vojni postala vodilni svetovni izvoznik orožja.

"Rusko-ukrajinska vojna je postala ogromen poligon za novo orožje in tehnologije," je dejala Tatjana Orlova iz Oxford Economics. Pravi, da bosta po koncu vojne ali vstopu v zamrznjeno fazo "obe državi verjetno izvozili tehnologijo in opremo, ki se je izkazala za najuspešnejšo".

Že pred invazijo na Ukrajino je bila Rusija drugi največji izvoznik orožja na svetu, za Združenimi državami Amerike, vendar je prodaja v zadnjih letih upadla, saj je vso proizvodnjo namenila lastnim vojnim potrebam. Zdaj se zdi, da se vrača na svetovni trg.

Ruska obrambna industrija tudi ponovno sodeluje na mednarodnih sejmih orožja v Indiji, na Kitajskem, Bližnjem vzhodu in v Afriki, rusko orožje pa je prvič po šestih letih razstavljeno tudi v Maleziji in Braziliji.

Rusko podjetje prejelo za 60 milijard dolarjev naročil iz tujine 

Državni izvoznik Rosoboronexport, ki skrbi za približno 85 odstotkov prodaje v tujino, pravi, da je zadržano povpraševanje privedlo do rekordnih 60 milijard dolarjev naročil, kar je tovarnam zagotovilo delovna mesta in večletne pogodbe.

Ocene kažejo, da bi Rusija v prvih štirih letih po vojni lahko izvozila vojaško opremo v vrednosti od 17 do 19 milijard dolarjev na leto, pri čemer bi merila na trge svetovnega juga, kjer želijo države zmanjšati svojo odvisnost od Združenih držav.

"Povpraševanje po ruskem orožju ni izginilo," poudarja Anna Borshchevskaya z Washingtonskega inštituta za bližnjevzhodno politiko. "Uradniki na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki bi celo omejen ali začasen sporazum o Ukrajini videli kot zeleno luč za hitro izkoriščanje moskovske proizvodnje," je dejala in dodala, da je ena od vab cena, saj je množična proizvodnja privedla do znatnega znižanja stroškov.

Ocene kažejo, da bi Rusija v prvih štirih letih po vojni lahko izvozila vojaško opremo v vrednosti od 17 do 19 milijard dolarjev na leto. | Foto: Reuters Ocene kažejo, da bi Rusija v prvih štirih letih po vojni lahko izvozila vojaško opremo v vrednosti od 17 do 19 milijard dolarjev na leto. Foto: Reuters

Putin: Denar, vložen v vojaško proizvodnjo, ni bil zapravljen 

Vendar pa ima ta strategija tudi svoje slabosti. Naročila Rosoboronexporta, čeprav impresivna, še vedno pokrivajo manj kot polovico ruskega letnega obrambnega proračuna. Potencialni kupci bi lahko bili pod pritiskom Zahoda, padec domačega povpraševanja po vojni pa bi lahko povzročil odpuščanja in znižanje plač, opozarja Orlova, saj izvoz ne bo dovolj, da bi tovarne delovale s polno zmogljivostjo.

Putin pa vztraja, da denar, vložen v vojaško proizvodnjo, ni bil zapravljen, in se zaveda izzivov, ki so pred njim. Da bi olajšali prehod, se poleg povečanega izvoza zavzema tudi za tesnejše sodelovanje med obrambnimi in civilnimi podjetji. Po njegovem mnenju bi morala biti tako imenovana proizvodnja z dvojno rabo že mogoča za komponente v sektorjih, kot so ladjedelništvo, letalstvo, elektronika, medicinska oprema in kmetijstvo.

Za Putina pa bo ohranjanje bojno pripravljene vojske, na katero se je mogoče zanesti tudi, ko to ni neposredno potrebno, ostalo ključni dejavnik pri njegovem odločanju. To pomeni, da je ruska ogromna vojaška proizvodna zmogljivost zgrajena tako, da bo trajala.

Vladimir Putin, telefon
Novice Telefonski klic Putinu: tri besede, ob katerih zledeni kri v žilah
Mihail Hodorkovski, nekdanji prvi mož Jukosa
Novice Opozorilo nekdanjega naftnega mogotca: Evropa ne ve, s kom ima opravka
Volodimir Zelenski, Ukrajina
Novice Zelenski ima nov načrt proti Rusiji. Kaj namerava?
Vladimir Putin v Pekingu
Novice "Putin je bil videti zelo izčrpan, kot Berlusconi v zadnjih dneh življenja"