Sobota, 16. 8. 2025, 18.09
10 ur, 11 minut
Zelenski že zavrnil Putinov in Trumpov načrt
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,84
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zavrnil predlog ruskega predsednika Vladimirja Putina, da se ukrajinske sile umaknejo iz regije Doneck in Lugansk kot pogoj za končanje vojne v Ukrajini. Putinov predlog sicer podpira tudi Donald Trump. Po poročanju Reutersa zanj takšen načrt ni izvedljiv.
Putin: Srečanje s Trumpom zelo koristno in pravočasno
Srečanje s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom je bilo zelo koristno in pravočasno, je danes, dan po dolgo pričakovanem srečanju na Aljaski, dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Dodal je, da sta z ameriškim kolegom razpravljala o miru v Ukrajini, ki bi temeljil na "pravični osnovi".
"Pogovor je bil zelo odkrit, vsebinski in po mojem mnenju nas približuje potrebnim odločitvam," je dejal Putin. Po njegovih besedah Moskva spoštuje stališča Washingtona, obenem pa je imela na srečanju priložnost podrobno predstaviti svoja, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Pogovor je bil zelo odkrit, vsebinski in po mojem mnenju nas približuje potrebnim odločitvam," je dan po srečanju na Aljaski dejal Vladimir Putin.
Medtem je danes britanski časnik Financial Times ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da naj bi Putin na srečanju s Trumpom kot pogoj za končanje vojne zahteval umik ukrajinskih sil iz vzhodne regije Doneck. Ameriškemu predsedniku naj bi ob tem omenil možnost zamrznitve frontne črte v južnih regijah Herson in Zaporožje. Po poročanju Guardiana naj bi zahteval tudi umik ukrajinskih sil iz sosednje regije Lugansk.
Prvi mož ZDA je danes ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in evropske voditelje obvestil o vsebini pogovora z ruskim kolegom. Pred tem je v pogovoru za televizijo Fox News izrazil prepričanje, da so blizu dogovoru, a da je sklenitev tega odvisna od Zelenskega ter da se bodo morale v zadevo v določeni meri vključiti evropske države.
Po pisanju časnika New York Times, ki se sklicuje na dva visoka evropska uradnika, je Trump evropskim sogovornikom povedal, da podpira načrt za sklenitev miru, po katerem bi Ukrajina Rusiji odstopila ozemlja, ki so jih v času vojne zasedle ruske sile. O tem naj bi se v ponedeljek tudi pogovarjal z Zelenskim, ko ga bo ta obiskal v Beli hiši.
V nedeljo se bo sestala koalicija voljnih
Voditelji več evropskih držav, Evropske komisije in Evropskega sveta so v današnji skupni izjavi med drugim pozdravili Trumpova prizadevanja za končanje vojne in njegovo izjavo o ameriških varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Ob tem so poudarili, da je tudi t. i. koalicija voljnih, ki se bo v nedeljo sestala na virtualnem srečanju, pripravljena pri tem igrati aktivno vlogo.
Na srečanju naj bi voditelji med drugim razpravljali o varnostnih jamstvih za Ukrajino v okviru morebitnega prihodnjega mirovnega sporazuma z Rusijo. Kdo vse bo na njem sodeloval, še ni znano.
Sklic srečanja, ki ga bodo skupaj koordinirali francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in britanski premier Keir Starmer, sledi dolgo pričakovanemu petkovemu srečanju ameriškega in ruskega predsednika na Aljaski.
Kljub temu da srečanje ni dalo konkretnih rezultatov, sta oba voditelja izrazila zadovoljstvo s sestankom in nakazala pripravljenost za ponovno srečanje.
ZDA naj bi za Ukrajino predlagale varnostna zagotovila, podobna članstvu v Natu
ZDA naj bi za Ukrajino predlagale varnostna zagotovila, podobna 5. členu Severnoatlantske pogodbe, po katerem napad na eno ali več članic Nata pomeni napad na vse, ob sklicevanju na neimenovan diplomatski vir danes poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah vira naj bi takšna zagotovila predlagal Trump v telefonskem pogovoru z Zelenskim in evropskimi voditelji. Trump naj bi se o tem prej dogovoril s Putinom.
Italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je bila med voditelji, ki so govorili s Trumpom, je potrdila, da je predsednik ZDA podal idejo za varnostna zagotovila po navdihu 5. člena Severnoatlantske pogodbe.
Izhodišče za dogovor bi bila klavzula o kolektivni varnosti, ki bi Ukrajini omogočila, da bi lahko izkoristila podporo vseh svojih držav partneric, vključno z ZDA, ki bi bile pripravljene ukrepati, če bi bila država ponovno napadena, je dejala Meloni, ki si za takšno rešitev prizadeva že več mesecev.
Ukrepanje držav partneric ne bi nujno pomenilo vojne, je Meloni dejala že marca, ko je o tem govorila z italijanskimi senatorji. 5. člen Severnoatlantske pogodbe sicer dovoljuje uporabo sile, a je to le ena od možnosti, je pojasnila.
Da so voditelji govorili o tovrstnih varnostnih zagotovilih, je za AFP potrdil še en neimenovan vir, ki pa je dejal, da nihče ne ve, kako bi takšna zagotovila delovala in zakaj bi se z njimi strinjal Putin.
