Prihodnost je mestna, a ne brez izzivov

Slovenija v zlati sredini Leta 1800 so v mestih živeli le trije odstotki svetovnega prebivalstva, leta 1950 že 30. Danes je razmerje že nagnjeno v prid mestom, kjer prebiva več kot polovica Zemljanov. Na svetu je danes že 400 mest, kjer prebiva več kot milijon ljudi. Stroka napoveduje, da se urbanizacija še ni ustavila in da bo delež urbane populacije do leta 2050 dosegel dvotretjinski delež. Slovenija je trenutno na urbano-ruralni lestvici razpolovljena (50 odstotkov prebivalstva živi na podeželju, 50 v mestih), a veliko prebivalcev dnevno migrira v mesta zaradi dela.

Motivacija za selitev Ljudi za selitev s podeželja v mesto motivirata dva dejavnika; ena skupina dejavnikov jih pravzaprav vabi v mesto, druga pa skorajda sili. Med vabljivimi prednostmi urbanizacije nedvomno prednjačijo večja količina in kakovost zaposlitvenih možnosti, boljša zdravstvena oskrba, višja stopnja življenjskega standarda, izobrazbene priložnosti ter dejstvo, da so mesta družabna in finančna središča. Na drugi strani slabi zaslužki, vse slabši položaj poljedelcev in preskromna količina razpoložljivih virov ljudi v migracijo silijo.

Veliko izzivov v mestih Največji delež urbanega prebivalstva je – brez presenečenja – v Severni Ameriki, 81 odstotkov, sledita Južna Amerika z 80 odstotki ter Evropa s 73. Azija in Afrika sta bistveno manj urbanizirani (48 in 40 odstotkov) in svetovno povprečje vlečeta navzdol. Mestno življenje pogosto povezujemo z ekonomskim napredkom in daljšo pričakovano življenjsko dobo, a to mnogokrat prinaša konkretne izzive. Onesnaževanje, razkroj okolja, vse višja stopnja neenakosti so le nekatere od težav, ki pestijo (še posebej večja) mesta. Še posebej nenačrtovana ali slabo načrtovana urbanizacija ljudi pogosto pusti v slabšem položaju kot okolje, iz katerega so prišli. Poročilo OZN navaja, da bi se lahko število prebivalcev brez dostopa do osnovnih sanitetnih storitev in dostojne zdravstvene oskrbe do leta 2050 povišalo na tri milijarde.

V prednosti bolj izobražena mesta Velik razkorak ostaja v izobrazbeni strukturi, saj bolj izobraženi težijo proti mestom. Po podatkih raziskovalnega podjetja Euromonitor četrtina svetovno najbolj izobraženega prebivalstva živi v zgolj sto mestih, kot so Seul, Tel Aviv, München in Boston. Delež bolj izobraženih v teh mestih glede na celotno prebivalstvo vztrajno raste. Po eni strani izobražence motivirajo poklicne priložnosti in visoka kakovost življenja, a trend kaže tudi na aktivnost teh mest, ki investirajo v izobraževanje in vabijo izobražence iz drugih mest.