Prezelj: Zahod v očeh islamističnih teroristov danes počne isto kot prej

Kako kot strokovnjak za protiterorizem ocenjujete desetletje boja proti terorizmu? Kakšne pozitivne in negativne posledice je potegnil za seboj?

Pozitiven rezultat je dejstvo, da se je boj proti terorizmu sistematiziral na nacionalni in mednarodni ravni, kar pomeni, da so določeni organi začeli delovati bolj usmerjeno, da so bili ustanovljeni novi organi proti terorizmu in da je njihova aktivnost dejansko privedla do aretacije velikega števila ljudi, ki so načrtovali teroristične akcije. Temu boju se pred 11. septembrom ni posvečalo dovolj pozornosti.

Negativna plat pa je zagotovo poseg v človekove pravice in dejstvo, da si takrat nihče ni mogel predstavljati, da bo to privedlo do prekomernega poseganja v človekove pravice.

Pa imajo ti rigorozni učinki, kot so strogi varnostni pregledi na letališčih, res pozitivne posledice?

Damoklejev meč nad celotno zgodbo je v tem, da težko natančno ocenimo, koliko smo danes bolj varni, kot pa bi bili brez teh ukrepov. V tem smislu je nepričakovano težko ocenjevati uspehe protiterorističnega boja, saj se velik segment tega izvaja v strogi tajnosti, javnost izve le za najbolj uspešne oziroma neuspešne zgodbe.

Ključna frustracija obveščevalnih služb je v tem, da v primeru pravilne napovedi nekega dogodka, ki pa se potem ne uresniči, v očeh javnosti izpadejo kot neučinkovite, v resnici pa gre za to, da prav ozaveščanje tega stanja in izvedba dodatnih ukrepov preprečita realizacijo teroristične akcije.

Precejšen del protiterorističnega boja je bil skoncentriran na lov na Osamo bin Ladna. Kakšne posledice je njegova likvidacija imela na delovanje in razmišljanje Al Kaide. Je postala bolj spravljiva ali še bolj ekstremistična?

Pri Al Kaidi kot mreži terorističnih mrež ni sprememb, so pa spremembe pri položaju Al Kaide kot ideologije. Osama bin Laden je bil pop ikona terorističnega sveta, idol, človek, ki je vstal proti zahodnemu imperializmu in v tem boju nekaj tudi naredil. Na simbolnem nivoju se zastavlja vprašanje, kdo ga sploh lahko nadomesti. Zavedati se moramo, da je bil bin Laden le en človek v ozadju te ideologije, ki že dolgo živi v habističnem načinu prakticiranja islama, v propagiranju ekstremne islamistične politike, in bin Laden je bil le tisti, ki je to na ideološki ravni spodbudil, korigiral in usmeril. Na simbolni ravni je res prišlo do nekega učinka, ne pa do uničenja. Zahod v očeh islamističnih teroristov počne isto kot prej.

Kaj konkretno?

Ključni vir Al Kaidinega islamističnega terorizma je v dominaciji zahodnega sveta, ki izvira že iz kolonializma. Te ljudi moti asertivno in včasih nasilno uresničevanje zahodnih interesov v njihovih državah. Motijo jih domači režimi, ki so sekularni in povezani z zahodnimi režimi, ki so pogosto skorumpirani. Gre za povsem legitimno skrb vsakega prebivalca, razlika je le v tem, da oni želijo to situacijo radikalno in nasilno spremeniti. Želijo ustanoviti islamski kalifat, kar pomeni popolnoma versko islamsko državo na ozemlju svojih držav, in jo nato prenesti iz svoje regije.

O katerih državah konkretno govorimo?

Državah, kjer je Al Kaida prisotna, o azijskih državah, državah Bližnjega vzhoda, severne in centralne Afrike.

Stalno se omenja termin islamski terorizem. Kakšne posledice ima ta povezava na sam islam?

Hude, prav tako pa tudi na odnose med razvitim svetom in samo muslimansko vero. Muslimani so kaj hitro opozorili, da vsi muslimani le niso teroristi. Percepcija odziva zahoda na 11. september je bila, da so vsi muslimani teroristi ali vsaj potencialni teroristi. Razvite države so tem opozorilom prisluhnile in uvedle razlikovanje med islamskim, ki ne pomeni nič slabega, in islamističnim, ki je slabšalni izraz. EU je celo uvela terminološki priročnik za pravilne izraze, da ne bi sama spodbujala odzivov, ki jih ne želi.

Boj proti terorizmu je sprožil dve dolgotrajnejši vojni, bolj uspešno v Afganistanu in manj uspešno v Iraku. Kakšen bi bil scenarij dogajanja v Afganistanu, Iraku in posledično še drugod, če teh vojn ne bi bilo? In kakšna je strokovna ocena "izplena" vojne v Afganistanu in Iraku?

Če ne bi bilo vojne v Afganistanu, bi bila Al Kaida bistveno močnejša, verjetno pa bi državo še vedno vodili talibani. Al Kaida bi v tej državi imela varno zavetje, iz katerega bi dokaj nemoteno delovala. Morda bi zahodne države poskusile izvesti nenasilno menjavo političnega režima v Afganistanu. Iraška vojna pa je v resnici prispevala k porastu terorizma v tej državi. Vojna je bila v osnovi namenjena menjavi režima in ne protiterorističnemu delovanju, pozneje pa se je prelevila ravno v smer protiuporniškega in protiterorističnega delovanja.

Če iraške vojne ne bi bilo, bi državo še vedno obvladoval diktator (seveda če tega ne bi spremenil letošnji revolucionarni val). Zahod bi intenzivno trgoval z njim, bilo bi bistveno manj žrtev in še vedno bi se spraševali, ali morda razvijajo orožje za množično uničevanje. Izplen obeh vojn lahko najbolj ocenijo tisti, ki so do njega dejansko tudi prišli. Taka ocena bi zajela lahko ogromno število spremenljivk oziroma področij in akterjev. V poenostavljenem smislu lahko rečemo, da sta obe vojni privedli tako do številnih pozitivnih kot tudi negativnih posledic.

ZDA so se v teh desetih letih osredotočile na Afganistan In Irak, pri tem pa so nekatera žarišča, kot sta Iran in Severna Koreja, ostala na stranskem tiru.

Zadeve so se v določenih segmentih še poslabšale. Vojaški vidik protiterorizma, kot je nasilno eliminiranje voditeljev in njihovih družinskih članov ter skupin brez sodnih procesov, povzroča v nekaterih azijskih in afriških državah precejšnje sovraštvo do izvajalcev. Recimo številni uboji vidnih voditeljev Al Kaide, talibanov in drugih ter skupin na daljavo, kje lahko človek iz operativnega centra v nekem delu sveta vodi raketo v množico ali točko, kjer je ta tarča, na drugi strani sveta. Tovrstna strategija je letos pripeljala do podobne strategije talibanov v Afganistanu, kjer so se osredotočili na uboje najvidnejših predstavnikov afganistanskega režima, ki sodeluje z zahodnimi državami in ISAF v boju zoper terorizem.

Kje se v prihodnje odpirajo nova žarišča?

Prihodnost ne obeta nič radikalno novega. Ekstrema, da bo terorizem narasel do te mere, da ne bo več možno živeti in da bomo terorizem uspeli eliminirati z obličja zemlje, sta nemogoča, resnica bo nekje vmes.

V dneh pred obletnico napadov 11. septembra so že tradicionalna opozorila pred novimi napadi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost in FBI letos svarita pred nevarnostjo terorističnih napadov z majhnimi zasebnimi letali, napolnjenimi z eksplozivom. Kakšna je verjetnost, da se te napovedi uresničijo?

Terorističnim organizacijam so obletnice pomembne zato, ker simbolizirajo nekaj dobrega ali slabega iz preteklosti. Izkazalo se je namreč, da napade pogosto izvajajo prav na take obletnice, saj se zgodovinski spomin nanje tako le še okrepi. Zato se vsako leto ob 11. septembru izpostavlja vprašanje novih terorističnih napadov. Konkretno opozorilo prihaja iz enega najbolj zanesljivih virov, to je ameriško ministrstvo za domovinsko varnost, ki temelji na neki obveščevalni oceni. Osebno bolj verjamem, da do napada ne bo prišlo, vendar pa je opozorilo na mizi in spet se vrnemo na domnevo, ki sem jo omenil že prej: če napadov ne bo, bo v očeh javnosti izpadlo, kot da so obveščevalne službe podale napačno oceno, v resnici pa je bila njihova prognoza pravilna in ravno zaradi nje so se teroristične organizacije napadom v tistem obdobju odpovedale.