Torek, 16. 12. 2025, 21.20
53 minut
Vojna v Ukrajini
Preobrat v pogajanjih? "Če bodo Rusi znova napadli, so ZDA obljubile vojaški odgovor."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,08
Poljski premier ocenjuje, da je morda prvič vidno, da so Američani, Evropejci in Ukrajinci na isti strani.
Če bo Rusija ponovno napadla Ukrajino, se bodo Združene države Amerike odzvale z vojsko, je po udeležbi na berlinskem vrhu, kjer so razpravljali o miru v Ukrajini, povedal poljski premier Donald Tusk, poroča poljski portal Onet News. Iz Kremlja pa so sporočili, da Rusija nasprotuje sodelovanju Evrope v pogovorih o končanju konflikta v Ukrajini na podlagi ameriškega načrta.
19.02 Kremelj: Sodelovanje Evrope bi oviralo pogovore o Ukrajini
17.09 Dogovor o vzpostavitvi komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino
16.38 Osem članic EU in Nata za krepitev obrambe na vzhodnem krilu
15.20 Rusija zavrnila božično premirje
13.40 Kremelj naj ne bi videl evropskih predlogov varnostnih jamstev za Ukrajino
10.32 Ruske sile naj bi zavzele ključno mesto v regiji Harkov
10.25 V napadu z nožem v Rusiji umrl osnovnošolec
10.15 Švedska mornarica na tankerjih opazila ruske vojake
10.05 Tusk: Če bodo Rusi znova napadli, so ZDA obljubile vojaški odgovor
19.02 Kremelj: Sodelovanje Evrope bi oviralo pogovore o Ukrajini
Rusija nasprotuje sodelovanju Evrope v pogovorih o končanju konflikta v Ukrajini na podlagi ameriškega načrta, je po poročanju ruskih tiskovnih agencij danes povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da Kremelj še ni bil obveščen o rezultatih ponedeljkovih pogovorov med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji v Berlinu.
Ameriški predsednik Donald Trump se je pogovorov udeležil prek videokonference in po njih ocenil, da je sporazum o končanju vojne v Ukrajini bližje kot kadarkoli do zdaj. Povedal je še, da je Washington Kijevu ponudil varnostna jamstva, podobna tistim zveze Nato, ki bi jih Rusija lahko sprejela.
Peskov je danes poudaril, da se bo Rusija najprej seznanila s podrobnostmi srečanja, preden bo sodelovala v nadaljnjih pogovorih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je po pogovorih z ameriškima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem povedal, da je bil dosežen napredek, čeprav ozemlje, ki naj bi ga Ukrajina odstopila Rusiji, ostaja sporna točka. Podrobnosti najnovejšega ameriškega načrta niso znane.
Evropejci, ki podpirajo Ukrajino, so v skladu s skupno izjavo, objavljeno po pogovorih v Berlinu, podali vzporeden predlog. Ta bi vključeval razporeditev večnacionalnih sil v Ukrajini in varnostna jamstva, Kijevu pa bi dovoljeval vojsko z 800 tisoč pripadniki. Rusija je sicer take ideje že večkrat zavrnila.
17.09 Dogovor o vzpostavitvi komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino
Ukrajina in 34 držav, med njimi Slovenija, pa tudi Evropska komisija so danes na diplomatski konferenci v Haagu, ki sta jo gostila Svet Evrope in Nizozemska, podpisale konvencijo o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Ta vzpostavlja mednarodni mehanizem za povračilo škode zaradi ruske agresije.
Komisija, ki bo delovala v okviru Sveta Evrope, bo odgovorna za pregled, ocenjevanje in odločanje o zahtevkih za odškodnino zaradi škode, ki jo je Rusija povzročila v Ukrajini. Določila bo tudi višino odškodnine, so danes sporočili v Bruslju. Ustanovitev komisije sledi vzpostavitvi tako imenovanega registra škode. Ta je bil vzpostavljen leta 2023 in je že prejel več kot 80 tisoč zahtevkov za odškodnino od posameznikov ali organizacij v Ukrajini zaradi škode, ki so jo utrpeli zaradi ruske agresije. Zadnji korak naj bi bila ustanovitev odškodninskega sklada.
Podpisa se je med drugim udeležil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je pozval k mednarodni podpori. Delo komisije bo temeljilo na že vzpostavljenem registru škode ter bo postopek premaknilo od dokumentiranja škode k preučevanju zahtevkov in določanju konkretnih zneskov odškodnine prizadetim, pa je pojasnil ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je napovedala začetni prispevek za delo komisije v višini milijon evrov. Kot je poudarila, se Rusija ne bo izognila računu za uničene domove, šole in bolnišnice.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je po podpisu konvencije poudarila, da je ustanovitev mednarodne komisije za odškodninske zahtevke pomemben korak k doseganju pravice in trajnostnega miru, saj le z odpravljanjem povzročene škode in zagotavljanjem odgovornosti lahko ohranimo mednarodni pravni red in preprečimo prihodnje kršitve.
Kot je poudarila, mora Rusija kot agresor v celoti odgovarjati za najhujše mednarodne zločine, storjene na ukrajinskih tleh, pa tudi za ogromno škodo, povzročeno državi in njenemu ljudstvu, so sporočili z zunanjega ministrstva. "Mednarodna komisija za odškodninske zahtevke predstavlja naša skupna prizadevanja za zagotovitev, da prihodnost ureja pravo in ne sila," je še povedala Tanja Fajon.
16.38 Osem članic EU in Nata za krepitev obrambe na vzhodnem krilu
Obramba vzhodnega krila Evrope bi morala biti nujna prioriteta za Evropsko unijo in zvezo Nato v luči ruskih groženj, so danes po srečanju v Helsinkih poudarili voditelji Finske, Švedske, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Bolgarije in Romunije. Ob tem so se zavzeli za sodelovanje med EU in Natom ter za usklajen operativni pristop.
"Rusija danes, jutri in v bližnji prihodnosti ostaja grožnja za celotno Evropo," je po prvem vrhu držav vzhodnega krila Evrope povedal gostitelj, finski premier Petteri Orpo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
"Ruska agresivna vojna proti Ukrajini in njene posledice predstavljajo globoko in trajno grožnjo za varnost in stabilnost Evrope," je navedeno v končni deklaraciji, ki so jo v Helsinkih podpisali voditelji osmih držav vzhodnega krila Nata. "Razmere zahtevajo takojšnjo prednostno obravnavo obrambe vzhodne meje EU z usklajenim operativnim pristopom," so še zapisali.
To po oceni voditeljev vključuje "sposobnosti za kopenski boj, obrambo pred droni, zračno in raketno obrambo, zaščito meja in kritične infrastrukture ter vojaško mobilnost in protimobilnost". Dodali so, da obramba vzhodnega krila Evrope zahteva odločnost in samoiniciativnost, zavzeli pa so se tudi za sodelovanje z zvezo Nato.
"EU lahko igra pomembno vlogo pri podpiranju prizadevanj držav članic za krepitev obrambnih zmogljivosti s financiranjem, poenostavitvijo predpisov in krepitvijo vojaške mobilnosti. EU in Nato imata pri tem očitno različni, vendar dopolnjujoči se vlogi," je povedal švedski premier Ulf Kristersson.
15.20 Rusija zavrnila božično premirje
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je zavrnil predlog nemškega kanclerja Friedricha Merza, naj Rusija v času božičnih praznikov razglasi prekinitev ognja.
"Želimo mir, ne premirja," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal tiskovni predstavnik Kremlja in dodal, da si Rusija želi končati vojno in izpolniti svoje cilje.
13.40 Kremelj naj ne bi videl evropskih predlogov varnostnih jamstev za Ukrajino
Kremelj bo analiziral izjavo evropskih voditeljev o varnostnih jamstvih za Ukrajino, ko bodo videli uradno besedilo, v katerega naj bi doslej vpogled dobili le prek medijev, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Evropski voditelji so skupno izjavo sicer javno objavili v ponedeljek zvečer ob pogovorih v Berlinu.
"Nismo še videli nobenega uradnega besedila. Ko ga bomo videli, ga bomo analizirali," je Peskov dejal v odgovoru na vprašanje, kako v Kremlju ocenjujejo ponedeljkovo skupno izjavo evropskih voditeljev glede varnostnih jamstev za Ukrajino, poročata ruska tiskovna agencija Tass in francoska AFP. Dodal je, da so videli le poročila medijev o skupni izjavi, nanje pa se ne nameravajo odzivati.
Izjavo, ki so jo v celoti javno objavili v ponedeljek zvečer ob srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in delegacijo ZDA v Berlinu, so podpisali voditelji Velike Britanije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Norveške, Poljske in Švedske ter predsednik Evropskega sveta in predsednica Evropske komisije. V njej so med drugim predlagali vzpostavitev večnacionalnih sil pod vodstvom Evrope, ki bi ob podpori ZDA skrbele za izvrševanje morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini. Sile bi bile del obsežnih in trdnih varnostnih jamstev, ki bi zagotavljala, da Rusija ne bi kršila mirovnega dogovora.
V izjavi je navedeno tudi, da bi ukrajinska vojska še naprej prejemala obsežno podporo in ohranila 800.000 pripadnikov. Glede na nekatere navedbe naj bi bile tudi ZDA pripravljene zagotoviti močna varnostna jamstva za Ukrajino, po vzoru 5. člena severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi.
10.32 Ruske sile naj bi zavzele ključno mesto v regiji Harkov
Pred dnevi je fronto v Kupjansku obiskal predsednik Zelenski.
Ruske sile so zavzele strateško pomembni Kupjansk v ukrajinski severovzhodni regiji Harkov, je po navajanju STA danes sporočil predstavnik ruske vojske na območju Leonid Šarov. Rusija je sicer že novembra zatrdila, da je zasedla mesto, ki velja za ključno železniško vozlišče v regiji. V Kijevu so takrat izgubo mesta zanikali, poroča francoska tiskovna agencije AFP. "Mesto Kupjansk je pod nadzorom ruske šeste armade," je za rusko tiskovno agencijo Tass povedal Šarov.
Po njegovih besedah poskušajo majhne skupine ukrajinskih vojakov dnevno prodreti v to ključno mesto v regiji Harkov, a neuspešno. "Vsa območja so pod nadzorom ruskih sil," je zatrdil.
10.25 V napadu z nožem v Rusiji umrl osnovnošolec
V napadu na šoli v kraju Odincovo na obrobju Moskve je danes umrl desetletni učenec, ki je podlegel poškodbam, potem ko je 15-letnik z nožem napadel njega in varnostnika, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočila ruska policija. Ruski preiskovalci so povedali, da so 15-letnega napadalca aretirali, in napovedali preiskavo, še navaja AFP.
V napadu je bilo ranjenih še več ljudi, je sporočila regionalna zagovornica otrokovih pravic Ksenia Mihonova, podrobnosti pa ni podala. Prav tako za zdaj ni znan motiv za napad. Podoben incident se je po navedbah ruskih medijev zgodil v ponedeljek v Sankt Peterburgu, kjer je učenec devetega razreda v šoli z nožem napadel 29-letno učiteljico, domnevno zaradi slabe ocene. Nato je skušal storiti samomor, vendar mu je policija to preprečila. Učiteljico so odpeljali v bolnišnico na zdravljenje, drugih poškodovanih pa ni bilo.
Pristojne oblasti v Sankt Peterburgu so v luči napada med drugim naročile vodjem izobraževalnih ustanov, naj okrepijo varnostne ukrepe. Nekoč redki napadi v šolah, včasih tudi s smrtnim izidom, so kljub zelo restriktivnim in nedavno poostrenim zakonom v Rusiji vse pogostejši, še navaja AFP.
10.15 Švedska mornarica na tankerjih opazila ruske vojake
Švedska mornarica je opazila, da so na tankerjih t. i. "senčne flote", ki plujejo po Baltskem morju, prisotni ruski vojaki. Domneva se, da gre za del ruske operacije za zaščito ladij, ki prevažajo rusko nafto, piše švedski portal SVT Nyheter. Po navedbah švedske vojske se ruske aktivnosti kažejo v stalni prisotnosti vojnih ladij na določenih območij Baltika, pa tudi v prisotnosti oboroženih posameznikov na samih tankerjih.
Da so prejeli in preverili informacije o prisotnosti takšnih posameznikov na nekaterih plovilih, je potrdil kapetan švedske mornarice Marko Petković. Po njegovih besedah ruska flota vse bolj spremlja in varuje plovne poti v Baltskem morju in Finskem zalivu. "Zaradi tega ni treba skrbeti, želimo le povedati, kaj se dogaja na morju," je dejal Petković.
10.05 Če bodo Rusi znova napadli, so ZDA obljubile vojaški odgovor
Če bo Rusija ponovno napadla Ukrajino, se bodo Združene države Amerike odzvale z vojsko, je po udeležbi na berlinskem vrhu, kjer so razpravljali o miru v Ukrajini, dejal poljski premier Donald Tusk, poroča poljski portal Onet News.
"To sem od ameriških pogajalcev slišal prvič. Steve Witkoff (Trumpov posebni odposlanec, op. p.) je bil jasen: ZDA se bodo pri varnostnih jamstvih za Ukrajino angažirale na način, da bo Rusom jasno, da bodo v primeru kršitve premirja odgovorili z vojsko. V nekem smislu je to podobno 5. členu Nata, vendar te obljube ne bomo poimenovali člen, saj bi to zapletlo nadaljnja pogajanja. Ima pa izjava, ki smo jo slišali danes, resnično daljnosežne posledice," je dejal Tusk.
Ob tem je poljski premier ocenil, da je morda prvič vidno, da so Američani, Evropejci in Ukrajinci na isti strani. Hkrati je poudaril, da je edini pravi način, da se Rusijo prisili k resnim pogajanjem o koncu vojne ali vsaj k dogovoru o premirju, da celotni Zahod ukrepa skupaj. "Evropa, ZDA in Ukrajina morajo delovati kot zavezniki, da bodo Rusi in Putin videli, da je te tri strani nemogoče razdreti," je še dejal.
Če bo Rusija ponovno napadla Ukrajino, naj bi se Združene države Amerike odzvale z vojsko.
