Pravična trgovina ne bo rešila sveta

Kdor bo šel danes po nakupih, verjetno ne bo pomislil, kako so izdelki prišli na police, kdo jih je naredil in koliko so mu plačali. Kdor želi, da je proizvajalec za izdelek pošteno plačan, pa bo kupil izdelek z oznako fair trade (pravična trgovina). Delavcu se plača znoj Pravična trgovina obrača načelo neoliberalne ekonomije, po kateri se izdelku na trgu določi cena in izdelovalec dobi določen odstotek. V pravični trgovini se trgovci z izdelovalcem dogovorijo, kakšno plačilo bo dobil, in nato določijo ceno izdelka. "Kot se je ocenjevalo v ekonomiki marksizma, je v ceni izdelka bil tudi "znoj, ki ga je posameznik spotil pri delu"," pojasnjuje Boštjan Udovič s FDV.

Rast pravične trgovine je izjemna. Od leta 2003 do 2008 je vsako leto v zadnjih petih zrasla za 40 odstotkov. Leta 2008 je bilo prodanih za 2,9 milijarde dolarjev izdelkov. A to je še vedno le okoli 0,001 odstotka vse svetovne trgovine.

Žrtvovali moralna načela Že za to desetino promila je morala pravična trgovina postati del sistema, ki mu nasprotuje. Oznake pravične trgovine so že nalepljene na izdelkih multinacionalk, kot sta Nestle ali Starbucks, in se prodajajo v veleblagovnicah.

Fotogalerija: Zakaj pravična trgovina ne bo končala izkoriščanja revnih držav in kako bi ga končali liberalni ekonomisti:

Tisti, ki pripeljejo izdelke iz revnih držav na Zahod, se zavedajo, da so s tem žrtvovali moralna načela pravične trgovine. Vendar so morali na koncu privoliti v dejstvo: če te ni v veleblagovnicah, te ni. "Če prodajate tudi v veleblagovnicah, več prodate, več kupite od proizvajalcev in oni več zaslužijo," je poslovodkinja 3 Muh Lara Pečjak pojasnila, zakaj so se odločili za sodelovanje z veletrgovci.

Ni 'fer', je pa razumljivo Nekaj hinavščine je tudi med veletrgovci. Ko prodajajo pravične izdelke, si zvišujejo ugled, hkrati pa z njimi služijo kot s preostalimi proizvodi. "To ni najbolj 'fer'," meni ekonomist Janez Šušteršič.

Je pa povsem skladno z naravo potrošniške družbe. "Pokrijejo tisti del potrošnikov, ki bi šel sicer v pravično trgovino. In če greste v Spar, Mercator ali Tuš po neke posebne kalčke ali kavo z oznako pravična trgovina, boste gotovo kupili še kaj drugega, česar niste nameravali," meni Udovič.

Trgovini 3 Muhe sta edini v Sloveniji, ki prodajata izključno izdelke pravične trgovine

Zato je nevarnost, da znamka pravične trgovine postane zgolj ena od blagovnih znamk, namenjena nišnim potrošnikom. Karmen Keržar s fakultete za socialno delo bi si želela, da se izdelki pravične trgovine ne bi prodajali v hipermarketih in prek multinacionalk, a se zaveda, da je to nemogoče.

V trgovino zaradi ugleda "A ključno je, da se širi sporočilo. Da začnemo pri nakupovanju misliti na tiste, ki so izdelek naredili," je pojasnila. Da se bo to sporočilo širilo in da bodo potrošniki spoznali, da so izdelki pravične trgovine kakovostnejši, upajo tudi v 3 Muhah, edini trgovini, ki pri nas prodaja izključno izdelke pravične trgovine.

Trgovino 3 Muhe obišče veliko ljudi, a trgovina živi od stalnih strank, ki jim je odgovorno potrošništvo del življenja. Nekateri od kupcev pa v 3muhe pridejo iz egoističnih razlogov.

Tudi to je v nasprotju z načeli pravične trgovine. "Če ljudje izdelke kupujejo le zato, da pridobijo na ugledu, češ, jaz kupujem tu, vi, raja, pa v hipermarketih, pravična trgovina izgubi svoj smisel," meni Udovič. Pečjakove ne moti, če kateri od njihovih kupcev v trgovino vstopi z 'nečistimi' nameni. "Ko izdelek kupi, mu predstavimo njegov izvor. Vsakdo ve, kaj je kupil," pojasni.

Vpliv je premajhen "Pravična trgovina je le ventil za tiste, ki imajo slabo vest, če kupujejo proizvode izkoriščane delovne sile," meni Rene Suša iz Humanitsa, ki je skupaj z Umanotero ustanovila 3 Muhe. To je tudi glavni očitek, ki ga uporabljajo nasprotniki pravične trgovine. Revija Economist trdi, da izdelki pravične trgovine znižujejo ceno izdelkom, ki ne nosijo te oznake.

A prav vsi naši sogovorniki menijo, da je pravična trgovina tako majhen del svetovnega trga, da nanj ne more imeti takega vpliva. "Tako ali tako pa so delavci danes že tako izkoriščani, da ne morejo biti še bolj," meni Pečjakova.

Pravična trgovina ne bo rešila sveta, a bo vseeno poskušala. In prav je tako, se strinjajo naši sogovorniki. Pravična trgovina pomaga proizvajalcem, ki ne poznajo ekonomije, financ in zahtev razvitih držav, nimajo infrastrukture ter sploh niso imeli dostopa do prodajnih poti, poudarja Keržarjeva.

A glavni razlog v prid pravični trgovini je, da je treba širiti njen nauk. Danes ne moremo prevečkrat slišati, da je delo vredno več kot odstotek cene, ki multinacionalkam in veletrgovcem prinaša največji dobiček.