Petek,
23. 12. 2022,
6.56

Osveženo pred

2 leti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,08

131

Natisni članek

Natisni članek

Mariupol Ukrajina ZDA Vladimir Putin Rusija

Petek, 23. 12. 2022, 6.56

2 leti

303. dan vojne v Ukrajini

Zelenski: V času praznikov bi lahko ruski teroristi ponovno postali aktivni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,08

131

Zelenski | Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes posvaril pred morebitnimi novimi ruskimi napadi ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih.  | Foto Reuters

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes posvaril pred morebitnimi novimi ruskimi napadi ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih.

Foto: Reuters

303. dan ruske invazije na Ukrajino. "Ob bližajočih se praznikih bi lahko ruski teroristi ponovno postali aktivni," je v svojem rednem video nagovoru ukrajinskim državljanom dejal Zelenski in dodal, da Rusi "prezirajo krščanske vrednote in vse vrednote na splošno". Oblasti, ki jih je imenovala Rusija, so medtem porušile ostanke gledališča v Mariupolu, v katerem je zatočišče našlo na stotine civilistov. Stavba je bila močno poškodovana med ruskim napadom marca.

Poudarki dneva:

20.55 Zelenski posvaril pred novimi ruskimi napadi med prazniki
18.31 Rusi porušili gledališče v Mariupolu. Ukrajina trdi: Hočejo skriti dokaze
14.15 Zelenski ob vrnitvi v domovino znova nagovoril sodržavljane: Delamo za zmago
12.29 Putin invazijo na Ukrajino prvič označil za vojno
11.30 V Ukrajini bo božič letos za nekatere prišel zgodaj
11.19 Kronologija ruske invazije na Ukrajino
9.49 Vojna v Ukrajini sprožila tudi eksodus Rusov
8.45 Ruska invazija na Ukrajino: tako je Slovenija do zdaj pomagala napadeni državi
8.06 ZDA uvedle sankcije proti entitetam, povezanim z rusko mornarico
7.00 Ruski plačanci iz skupine Wagner naj bi dobivali orožje za boj v Ukrajini iz Severne Koreje

20.55 Zelenski posvaril pred novimi ruskimi napadi med prazniki

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes posvaril pred morebitnimi novimi ruskimi napadi ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih. V luči tega je Ukrajince pozval, naj bodo v prihodnjih dneh še posebej pozorni, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Rusija naj bi ob tem krepila svoje zmogljivosti na fronti.

"Ob bližajočih se praznikih bi lahko ruski teroristi ponovno postali aktivni," je v svojem rednem video nagovoru ukrajinskim državljanom dejal Zelenski in dodal, da Rusi "prezirajo krščanske vrednote in vse vrednote na splošno".

Hkrati je izrekel nenavadno ostro opozorilo Rusiji. "Državljani Rusije morajo jasno razumeti, da teror nikoli ne ostane brez odgovora," je poudaril, ne da bi podrobneje pojasnil svoje izjave.

Ukrajinski generalštab je v zadnjih dneh večkrat opozoril na morebitne nove raketne napade na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Prav tako pa je Kijev danes naznanil, da se v Črnem morju pripravlja ruska pomorska enota, vključno z vojaško ladjo, opremljeno z manevrirnimi raketami.

Po podatkih ukrajinskih obveščevalnih služb Rusija na fronto v vzhodni in južni Ukrajini pošilja nove vojake ter dovaža opremo in strelivo. Ruske okrepitve, poslane na jug države, bodo najverjetneje napotene v regijo Herson za okrepitev tamkajšnjih obrambnih linij.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem danes predstavnikom ruske obrambne industrije naročil, naj pospešijo proizvodnjo in zagotovijo, da bo ruska vojska hitro dobila vse orožje in drugo vojaško opremo, ki jo potrebuje.

18.31 Rusi porušili gledališče v Mariupolu. Ukrajina trdi: Hočejo skriti dokaze

Oblasti, ki jih je imenovala Rusija, rušijo ostanke gledališča v Mariupolu, v katerem je zatočišče našlo na stotine civilistov. Stavba je bila močno poškodovana med ruskim napadom marca.

"Okupatorji so napovedali, da bodo porušili ruševine Drame in na njenem mestu zgradili novo stavbo. Zdaj bager čisti ruševine s strani odra. Stanovalci menijo, da bi lahko obnova stavbe trajala tri do pet let," so sporočili iz lokalne skupnosti, poroča CNN.

"Okupatorji v Mariupolu so porušili polovico Dramskega gledališča," je na Telegramu zapisal svetovalec ukrajinskega župana Mariupola Petro Andriuščenko, ki je zdaj v izgnanstvu. Ukrajinski minister za kulturo Oleksandr Tkachenko je dejal, da poskuša Rusija z obnovo gledališča "za vedno skriti dokaze o namernem ubijanju Ukrajincev".

14.15 Zelenski ob vrnitvi v domovino znova nagovoril sodržavljane: Delamo za zmago

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sodržavljanom danes sporočil, da je znova v svoji pisarni v Kijevu in da se je odločen boriti za zmago. "Delamo za zmago. Dober dan vsem!" je videonagovor, objavljen na Telegramu, začel Zelenski.

Več v članku Zelenski ob vrnitvi v domovino znova nagovoril sodržavljane: Delamo za zmago.

Volodimir Zelenski
Novice Zelenski ob vrnitvi v domovino znova nagovoril sodržavljane

12.29 Putin invazijo na Ukrajino prvič označil za vojno

Ruski predsednik Vladimir Putin je rusko invazijo na Ukrajino v četrtek prvič v javnosti označil za vojno. Ta izraz je namreč v Rusiji že skoraj od začetka ruskega napada februarja prepovedan ob zagroženih kaznih, saj se konflikt v Ukrajini tam uradno imenuje posebna vojaška operacija.

Putin je v četrtek na improvizirani novinarski konferenci v Jekaterinburgu dejal, da cilj Rusije "ni vrteti vztrajnika vojaškega spopada, ampak nasprotno, končati to vojno" ter da bodo k temu še naprej težili, poročajo tuje tiskovne agencije.

Putinovi kritiki trdijo, da je uporaba besede vojna za opis konflikta v Ukrajini dejansko nezakonita od marca, ko je Putin podpisal zakon o cenzuri, po katerem je za širjenje "lažnih" informacij o invaziji zagrožena do 15-letna zaporna kazen, poroča ameriška televizija CNN.

Zato Putinova uporaba besede vojna ni minila neopaženo.

Ameriški uradnik je za CNN dejal, da po njihovi prvi oceni Putinova pripomba ni bila namerna in da je šlo verjetno za spodrsljaj. Vendar bodo pozorno spremljali, kaj bodo o tem v prihodnjih dneh povedali predstavniki Kremlja.

Ruski opozicijski politik Nikita Juferev, ki je zaradi svojega nasprotovanja vojni zbežal iz Rusije, pa je v četrtek na Twitterju sporočil, da je od ruskih oblasti zahteval sodni pregon Putina zaradi "širjenja lažnih informacij o vojski".

"Vojno je imenoval vojna," je zapisal Juferev, občinski svetnik iz Sankt Peterburga, in opozoril, da "ne obstaja odlok o končanju posebne vojaške operacije", niti "ni bilo napovedi vojne". Spomnil je, da so letos v Rusiji zaradi uporabe izraza vojna v povezavi z Ukrajino kaznovali več tisoč ljudi. Meni, da je Putin z uporabo besede vojna tudi diskreditiral vojsko, kar je prav tako kaznivo dejanje.

Zaradi tega se je pritožil notranjemu ministru Vladimirju Kolokolcevu in generalnemu državnemu tožilcu Igorju Krasnovu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pritožba sicer nima možnosti za pravni uspeh, saj je več ljudi, ki so tesno povezani s Kremljem, že uporabilo to besedo, ne da bi se spopadli s pravnimi posledicami. Tudi ko je direktor oddaj ruske televizije RT zahteval, da zažgejo in utopijo ukrajinske otroke, medijski regulator ni ugotovil kaznivega ravnanja.

Juferev je sicer moral septembra plačati upravno kazen zaradi diskreditacije vojske, potem ko je skupaj z drugimi občinskimi svetniki iz Sankt Peterburga pozval ruski parlament, naj Putina zaradi začetka vojne v Ukrajini obtoži izdaje.

11.30 V Ukrajini bo božič letos za nekatere prišel zgodaj

V Ukrajini bodo v skladu z odločitvijo Ukrajinske pravoslavne cerkve verniki letos prvič lahko praznovali božič 25. decembra. Pravoslavni Ukrajinci tradicionalno sicer sledijo julijanskemu koledarju in ta praznik slavijo 7. januarja. Do odmika od tradicije prihaja v času ruske invazije in krhanja rusko-ukrajinskih vezi tudi na verskem področju.

"Ne smemo dovoliti Putinu, da nam ukrade božič," je že novembra sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko. Prestolnica se sicer, tako kot številna druga ukrajinska mesta, v preteklih tednih in mesecih spopada s težavami pri oskrbi z elektriko zaradi raketnih napadov ruske vojske na kritično infrastrukturo.

Več v članku V Ukrajini bo božič letos za nekatere prišel zgodaj.

Patriarh Kiril in Vladimir Putin
Novice V Ukrajini bo božič tokrat za nekatere zgodnejši

11.19 Kronologija ruske invazije na Ukrajino

Odnosi med Moskvo in Kijevom so bili napeti že od razpada Sovjetske zveze leta 1991, februarja letos pa je Rusija napadla sosednjo državo. Sledi pregled ključnih dogodkov od referenduma o priključitvi polotoka Krim Rusiji leta 2014 do danes, s poudarkom na dogajanju od začetka ruske invazije.

Več v članku Kronologija ruske invazije na Ukrajino.

Zaporožje, Ukrajina.
Novice Kronologija ruske invazije na Ukrajino

9.49 Vojna v Ukrajini sprožila tudi eksodus Rusov

Vojna v Ukrajini ni sprožila zgolj begunskega vala tamkajšnjih prebivalcev, ampak je posredno zaradi sankcij, recesije, delne mobilizacije in omejevanja političnih svoboščin sprožila tudi eksodus Rusov. "Najhujša nevarnost za Rusijo je Vladimir Putin," ob prelomu leta stanje v Rusiji za STA komentira nekdanji dopisnik iz Moskve Branko Soban.

Moskovske oblasti niso posredovale, da bi na kakršenkoli način poskušale omejiti ali ustaviti eksodus, v katerem Rusija, kot pojasnjuje Soban, izgublja svoje najbolje izobražene in najperspektivnejše kadre. "Kdor se ne strinja s Putinovo politiko, je razglašen za izdajalca," je stališče Kremlja na kratko ubesedil Soban.

Branko Soban
Novice Branko Soban: Umor nad Donbasom

Rusija se je v krepitvi oboroženih sil, in to ne prvič, zanesla na svoje manjšine z vzhoda države, s čimer so zmanjšali pritisk na premožnejše in politično vplivnejše prebivalce mest, kot sta Moskva ali Sankt Peterburg. V tem pogledu so ruske oblasti za zdaj uspešne v pomirjanju napetosti v družbi, gospodarske sankcije Zahoda pa prav tako niso dosegle želenega učinka destabilizacije Kremlja.

Ukrajinski sociolog Volodimir Iščenko Putinove uspehe na tem področju pripisuje politiki vojaškega keynezianizma. Kot je pojasnil v prispevku za Al Jazeero oktobra letos, Rusija kupuje socialni mir s pogodbami, ki mobiliziranim in njihovim družinam omogočajo zaslužke, ti pa večkrat presegajo plače navadnih ruskih delavcev.

Več v članku Vojna v Ukrajini sprožila tudi eksodus Rusov.

Vladimir Putin Krimski most
Novice Vojna v Ukrajini sprožila tudi eksodus Rusov

8.45 Ruska invazija na Ukrajino: tako je Slovenija do zdaj pomagala napadeni državi

Slovenija je že ob začetku vojne najostreje obsodila ruski napad na Ukrajino ter državi ponudila humanitarno, materialno in vojaško pomoč, poleg tega zagotavlja zatočišče, oskrbo in pomoč ukrajinskim beguncem. Ob vse bolj zaostrenih humanitarnih razmerah v Ukrajini pred zimo je slovenska vlada obljubila tudi pomoč pri obnovi kritične infrastrukture.

Vlada je do zdaj prispevala 4,3 milijona evrov humanitarne pomoči Ukrajini in njenim sosednjim državam, dodatno so slovenske nevladne organizacije namenile 5,5 milijona evrov pomoči, so za STA v začetku meseca navedli na zunanjem ministrstvu. Kot so dodali, je Ukrajini Slovenija do zdaj namenila vojaško pomoč v okvirni skupni vrednosti 19 milijonov evrov.

Več v članku Ruska invazija na Ukrajino: tako je Slovenija do zdaj pomagala napadeni državi.

Ukrajina
Novice Ruska invazija na Ukrajino: tako je Slovenija do zdaj pomagala napadeni državi

8.06 ZDA uvedle sankcije proti entitetam, povezanim z rusko mornarico

ZDA so v četrtek uvedle sankcije proti desetim ruskim organizacijam zaradi sodelovanja v vojni proti Ukrajini, je sporočil State Department. Državni sekretar Antony Blinken je sporočil, da so sankcije uvedli zaradi ruskih pomorskih operacij proti ukrajinskim pristaniščem, tudi tistim, ki zagotavljajo hrano svetu.

Sankcije so bile uvedene dan po tem, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obiskal Washington in dobil 1,8 milijarde dolarjev nove vojaške pomoči, vključno s protiraketnimi sistemi patriot, in skoraj 400 milijonov dolarjev dodatne humanitarne pomoči. Kongres bo v kratkem potrdil še 45 milijard dolarjev pomoči Ukrajini za proračunsko leto 2023.

"Zaradi ruskih pomorskih operacij proti ukrajinskim pristaniščem, vključno s tistimi, ki zagotavljajo zelo potrebno pomoč v hrani in žitu svetu, ZDA uvajajo sankcije proti ruskim pomorskim organizacijam," je sporočil Blinken.

Pod sankcijami sta po novem med drugim ruski Centralni raziskovalni inštitut strukturnih materialov Prometej, ki sodeluje pri gradnji ladij in razvoju vojaške tehnologije, in Inštitut za oceanografijo Ruske akademije znanosti. "Kremelj mora končati svojo surovo kampanjo proti Ukrajini," je sporočil Blinken in zagotovil, da bodo ZDA še naprej uporabljale vsa primerna sredstva za odvračanje ruskih napadov na Ukrajino.

Ruske sile od oktobra z raketnimi napadi sistematično uničujejo ukrajinsko energetsko infrastrukturo in pristanišče v Odesi decembra zato sploh ni delovalo, pristanišči Černomorsk in Pivdenji pa sta delovali le deloma. Omenjena pristanišča izvažajo žito v skladu z dogovorom, ki sta ga ob posredovanju Turčije in pod pokroviteljstvom ZN dosegli Rusija in Ukrajina.

7.00 Ruski plačanci iz skupine Wagner naj bi dobivali orožje za boj v Ukrajini iz Severne Koreje

Plačanci iz ruske skupine Wagner dobivajo orožje od Severne Koreje, je v četrtek dejal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby. Omenjena organizacija pomaga ruski vojski v Ukrajini.

"Ocenjujemo, da to, kar so dobili iz Severne Koreje, ne bo spremenilo dinamike na bojiščih v Ukrajini. Nas pa skrbi, da namerava Severna Koreja dostaviti še več vojaške opreme," je opozoril Kirby. V novembru naj bi skupini Wagner med drugim v zameno za plačilo dostavila pehotne rakete.

Povedal je, da ima Wagner po ocenah ameriških obveščevalcev v Ukrajini 50 tisoč borcev, med njimi 40 tisoč kaznjencev, ki so jih nabrali iz ruskih zaporov. Kirby je prav tako dejal, da lastnik organizacije Wagner Jevgenij Prigožin porablja sto milijonov dolarjev mesečno za vojskovanje svojih borcev v Ukrajini.

Kot je še dejal, Wagner po vsem svetu išče dobavitelje orožja za boj svojih plačancev v Ukrajini. Skupina, ki je neodvisna od ruske vojske, naj bi med drugim zdaj vodila krvavo obleganje ukrajinskega mesta Bahmut. "Wagner postaja rivalski center moči za rusko vojsko in druga ruska ministrstva," je dejal.

Po mnenju ZDA Severna Koreja z dobavami orožja zasebnim vojaškim skupinam, kakršna je Wagner, krši resolucije Združenih narodov, ki ji prepovedujejo izvoz orožja. Sankcij seveda ne bo, saj imata Kitajska in Rusija v Varnostnem svetu ZN pravico veta.

Ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas Greenfield je obsodila to, da Rusija, ki je pomagala uvesti sankcije proti Pjongjangu, zdaj uporablja orožje Severne Koreje in Irana za napad na Ukrajino.

V Pjongjangu so sicer že večkrat zanikali, da bi imeli kakršnekoli orožarske posle z Rusijo.

Volodimir Zelenski in Nancy Pelosi
Novice Moskva svari: Provokativna dejanja ZDA bodo vodila v stopnjevanje konflikta
Ruska policija
Novice Sumljiva smrt še enega ruskega oligarha: padel naj bi po stopnicah
Putin jezen
Novice Po 302 dneh vojne Putin presenetil: Vsi oboroženi konflikti se končajo s pogajanji