Papež Benedikt XVI. je danes preklical odlok o izključitvi štirih škofov, ki jih je leta 1988 posvetil sporni francoski škof Marcel Lefebvre, iz Katoliške cerkve.
Med njimi je tudi škof, ki je nedavno z izjavami, v katerih pod vprašaj postavlja holokavst, razburil judovske skupnosti.
Edein izmed omenjenih škofov je pod vprašaj postavil holokavst
Papež se je za ta korak odločil kljub zgražanju judovskih skupnosti, potem ko je eden izmed štirih škofov, Richard Williamson na švedski državni televiziji nedavno dejal, da zgodovinska dejstva v veliki meri govorijo proti temu, da je bilo "šest milijonov Judov namerno usmrčenih s plinom".
Vrnitev izključenega škofa bi imela lahko za Vatikan "politično ceno"
Zaradi njegovih izjav je glavni rabin v Rimu celo pozval Vatikan, naj ustavi načrte za njegovo rehabilitacijo. Iz centra Simon Wiesenthal v Parizu pa so v četrtek sporočili, da razumejo papeževo željo po krščanski enotnosti, da pa bi Benedikt VXI. lahko iz svoje odločitve izključil Williamsona, čigar vrnitev v Cerkev bo imela "politično ceno" za Vatikan.
Tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi je v odzivu na judovske pozive dejal, da Williamsonovi pogledi niso vplivali na odločitev o preklicu odloka o izključitvi. Poudaril je tudi, da papeževa odločitev nikakor ne pomeni, da je papež istega mnenja kot sporni škof.
Skupnost spornega škofa se ni strinjala z odpravo svete maše v latinskem jeziku
Leta 1988 je tedanji papež Janez Pavel II. Lefebvreja, ki je umrl leta 1991, izključil iz Cerkve, ker je brez soglasja Vatikana posvetil štiri škofe. Skupnost Pija X., ki jo je ustanovil sporni škof, ni sprejela bogoslužne reforme niti nekaterih določil drugega vatikanskega koncila, še posebej pa se ni strinjala z odpravo svete maše v latinskem jeziku. Dokument Benedikta XVI. Summorum Pontificum, ki je mašo v latinščini ponovno uvedel, naj bi po mnenju Vatikana utrl pot za priključitev te bratovščine k tradicionalni krščanski skupnosti.
1
