Pahor: Zvišanje poroštva za EFSF za preprečitev domino učinka

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril premier Borut Pahor, voditelji držav z evrom upajo, da bodo s krepitvijo začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) preprečili širjenje dolžniške krize. Finančni minister Franc Križanič je napovedal, da bo vlada v proceduro poslala zakon o razširjenem jamstvu za EFSF, ki je namenjen kreditiranju na zadnji ravni za države območja evra v težavah.

Namesto 440 milijard evrov potrebuje 780 milijard

"Če hoče ta sklad imeti trojni A in s tem zelo poceni vire, potem mora en del virov, ki jih zbere z obveznicami, plasirati kot depozite in na ta način garantirati za varnost plasmajev v obveznicah po zelo nizkih cenah," je poudaril. Namesto 440 milijard evrov na ravni celotne skupine držav z evrom zato potrebuje 780 milijard evrov.

Upoštevajoč države v težavah, ki ne morejo vstopiti v ta mehanizem, se slovenska zaveza povečuje na 3,664 milijarde evrov in še dodatno jamstvo za obresti. "Pričakujemo, da bo znesek, ki ga bodo zagotovile države z evrom, ki to lahko - med njih sodi tudi Slovenija -, zadostoval za akcije na finančnih trgih in preprečil nadaljnje turbulence v območju evra ter zagotovil tudi stabilno gospodarsko rast," je poudaril.

Raje na strani držav, ki pomoč dajejo, kot pa na tisti, ki jo prejemajo

Po besedah Pahorja so voditelji držav z evrom 21. julija Grčiji odobrili dodatno finančno "upajoč, da bo z rešitvijo grške finančne krize odstranjena nevarnost domino učinka," ko bi sledili tudi kolapsi v nekaterih drugih evropskih državah. Pahor je ponovno poudaril, da je raje na strani tistih držav, ki pomoč dajejo, kot pa na strani tistih, ki pomoč prejemajo. "Naš interes je slediti potrebnim ukrepom, da ostanemo znotraj zdravega jedra evroskupine," je poudaril.

"Posledice so lahko zelo nepredvidljive" "Politika držav, ki imajo zaenkrat relativno zdrave finance in gospodarstvo, ki okreva, še vedno meni, da je potrebno storiti vse za to, da se v Evropi ne zgodi Lehman Brothers. Z Grčijo se to lahko zgodi," je opozoril in dodal, da so posledice lahko zelo nepredvidljive.

In to bo ob sprejemanju proračuna za leti 2012 in 2013 ter ukrepih za spodbujanje kreditiranja bank ena ključnih odločitev DZ v tej jeseni. "Kot predsednik vlade, če bom takrat še v vlogi predsednika vlade s polnimi pooblastili, bom nagovoril DZ, da tako kot druge države, ki lahko ta hip še pomagajo, ob vsem tveganju, ki ga to prinaša s seboj, pomagamo," je napovedal Pahor.

"Moramo se odločiti, ali naj s kolapsom Grčije pride do domino učinka" Po njegovih besedah se moramo odločiti, ali naj s finančnim kolapsom Grčije pride do domino učinka, za katerega ne moremo reči, kje se bo ustavil. "Jaz si želim, da bi bila Slovenija samo geografsko periferija območja z evrom, in ne vsebinsko," je poudaril. "O našem standardu, o naši usodi kot skupnosti, zdajle odločajo te pomembne stvari, te pomembne odločitve. Jaz sem absolutno osredotočen na njih in mislim, da smo jim kos," je še dejal Pahor.

Vlada zasleduje štiri temeljne cilje za letošnjo jesen

Premier je izpostavil še, da ta vlada zasleduje vse štiri temeljne cilje za letošnjo jesen: vzdržnost javnih financ, krepitev gospodarske rasti tudi s spodbujanjem kreditne aktivnosti ter zagotavljanje glede na razmere nizke stopnje brezposelnosti ter ene nižjih stopenj inflacije v območju evra.

Voditelji sedemnajstih držav evrskega območja so julija med drugim potrdili 109 milijard evrov dodatne pomoči prezadolženi Grčiji iz javnih virov. Ta se bo po novem izplačevala skozi začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF) in ne več skozi dvostranska posojila preostalih članic območja evra.

Poroštvo se z 2,073 milijarde evrov povečuje na 3,664 milijarde

Finančni ministri EU so že junija dosegli dogovor o krepitvi EFSF, tako da bo imel 780 milijard evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Slovensko poroštvo se s tem z 2,073 milijarde evrov povečuje na 3,664 milijarde evrov.

Voditelji evroskupine pa so se 21. julija dogovorili še o povečanju učinkovitosti in prožnosti EFSF. Mehanizem se bo po novem lahko sprožal tudi kot preventivni ukrep za preprečevanje resnih finančnih in dolžniških težav v območju evra in ne bo več le izhod v skrajni sili.

Služil bo lahko tudi za pomoč državam pri dokapitalizaciji finančnih ustanov, lahko pa bo nastopal tudi na sekundarnem trgu dolžniških instrumentov članic evrskega območja, da bi se tako preprečilo širjenje dolžniških težav.