Odškodnine za suženjsko delo

Po orkanu Katrina leta 2006 je podjetje Signal International najelo 600 delavcev iz Indije, da bi popravili njihove tankerje. Delavci so delali v Misisipiju in Teksasu in za večino izmed njih se je to, kar se je zdela sanjska služba v Ameriki, spremenilo v nočno moro. "Ko sem videl, kje naj bi bivali, sem bi zgrožen. Moja sreča se je spremenila v grozo," je povedal Soni Suleha, eden izmed indijskih delavcev, ki so prišli v Ameriko. V eni prikolici se je gnetlo več kot dvajset delavcev.

Kako je dolg naredil moderne sužnje Toda prava groza je bilo to, da so delavci zdaj dolgovali veliko denarja. Za pot so posrednikom plačali deset tisoč dolarjev, ti pa so jim obljubili tudi pomoč pri pridobitvi zelene karte. V zameno so postali njihovi moderni sužnji. Suleha je prodal ženin nakit in zemljo ter vzel posojilo, da je lahko plačal pot. Nato so prišli izterjevalci, ne k njemu, k ženi. "Bila je ponižana pred vsemi, vsi v soseski so vedeli, da dolguje denar," je dejal Suleha. Ves njegov zaslužek so dobili izterjevalci.

Seveda ni dobil ameriške zelene karte, zato se je skupaj s še nekaj delavci odločil, da bo tožil Signal, češ da so jih ogoljufali.

Pravna zmaga: odškodnina za moderne sužnje Podjetje se je na sodišču zagovarjalo, da je delavce najela zunanja agencija. Sicer naj bi vedeli, da so morali delavci sami plačati pot, a niso vedeli, da so jim obljubljali vizume. Sodišče je konec preteklega meseca odločilo: Suleha in še štirje delavci so upravičeni do 14 milijonov dolarjev odškodnine, ker jih je podjetje Signal spremenilo v moderne sužnje.

Devet milijonov odvisnih delavcev Po ocenah Mednarodne organizacije za delo (ILO) je na svetu okoli 21 milijonov delavcev ujetih v oblike suženjskega dela. Od tega jih je pet milijonov v spolni industriji, devet milijonov pa takih, ki so v iskanju dela emigrirali in so v delovno-dolžniških razmerjih tako kot Soni Suleha v Ameriki. Ta način zaposlovanja je najbolj razširjen v Indiji, pa tudi na Kitajskem, v Pakistanu, Rusiji, Uzbekistanu in na Tajskem, kjer je še posebej razširjena industrija pridelave morskih sadežev. V raziskavi nevladne organizacije Verite so pred kratkim ugotovili, da je tudi vsaj četrtina delavcev v malezijski in tajvanski elektronski industriji v odvisnih razmerjih.

Pri ILO so zato spisali poseben protokol o pravičnem najemanju delavcev, v upanju, da ga bodo sprejele tudi posamezne vlade. S prakso izkoriščanja delavcev v odvisnih razmerjih pa so se spopadla tudi nekatera velika podjetja.

Apple izplačal štiri milijone dolarjev dolgov delavcev Lani je BBC tako objavil reportažo o delovnih razmerah pri Applovih kitajskih proizvajalcih Foxconnu. Delavci so tam delali v dolgih izmenah, živeli v majhnih stanovanjih, kjer so jih nenehno nadzorovali, odvzeli pa so jim tudi osebne izkaznice. Bili so tako izčrpani, da so pogosto zaspali kar na delovnem mestu. Med njimi je bila tudi zelo visoka stopnja samomorov. V Applu so tedaj dejali, da niso vedeli za razmere, v katerih so delali delavci pri njihovih dobaviteljih.

Zdaj pa so začeli projekt boja proti modernemu suženjstvu. Zagotovili so, da bodo, če bodo odkrili, da so delavci dobavitelja v odvisnih razmerjih, pogodbo prekinili, delavcem pa izplačali dolgove. Lani so tako 4.500 delavcem skupno izplačali za skoraj štiri milijone dolarjev dolgov, ki so jih imeli do posrednikov.

Apple, ki se je dolgo zanašal na ceneno azijsko delovno silo, bo morda s tem postavil zgled drugim podjetjem. "Apple se bo moral s svojimi dobavitelji dogovoriti ne le o tem, kako zagotoviti dobro prakso najemanja delavcev, temveč tudi o tem, kako si bodo dobavitelji to lahko privoščili," je za Chicago Tribune opozoril Arvind Ganesan iz organizacije Human Rights Watch.

Bogataši ustanavljajo sklad za boj proti suženjstvu V boju proti modernemu suženjstvu so močne tudi zasebne organizacije. Na primer The Global Found to End Slavery, ki jo je ustanovil avstralski rudniški magnat Andrew Forrest. Njihova glavna dejavnost je povezovanje vlad in zasebnega kapitala v boju proti suženjstvu. Andrew Forrest je skupaj z ustanoviteljem eBaya Pierrom Omidyarjem ustanovil še eno podobno organizacijo The Freedom Fund. Pred kratkim je svojo organizacijo v boju proti suženjstvu ustanovil tudi novozelandski milijarder Christopher Chandler. Njegova organizacija se je osredotočila na težavo odvisnega dela v tajski industriji pridelave morske hrane in v indijskih opekarnah, kjer je težava specifična, saj ne gre za multinacionalke, temveč za indijska podjetja.

Države zaostrile zakonodajo Poleg tega so v boj proti modernemu suženjstvu posegle tudi države. Avstralija in Velika Britanija sta sprejeli zakon, da mora vsako podjetje, ki ima več kot sto milijonov prihodkov na svetovni ravni, vsako leto izdati poročilo o tem, kaj je storilo v boju proti modernemu suženjstvu. Seveda lahko napišejo, da nič, a le malo podjetij je pripravljenih to priznati. Tako imajo zdaj vodilni v podjetjih med svojimi nalogami zapisano tudi, da morajo nadzorovati delovne razmere pri svojih dobaviteljih.

Toda nevladne organizacije opozarjajo, da lahko vsi ti napori ostanejo le pri besedah, zato se jim zdi smiselno, da bi sprožili tudi pravne postopke proti multinacionalkam, ki podpirajo moderno suženjstvo. Pri Freedom Fundu iz Dubaja so prepričani, da vsaj ena multinacionalka, ki gradi objekte za nogometno svetovno prvenstvo v Katarju, primerna za tožbo, saj imajo dokaze, da vedo, da so najeti delavci v odvisnih razmerjih, a tega niso preprečili. V organizaciji Freedom Fund so prepričani, da bi bili le tožba in odškodnina dovolj velika klofuta za podjetje.