Obnova po Katrini še vedno ni končana

Toda po drugi strani so mu bile prihranjene najhujše posledice gospodarske krize zaradi milijard dolarjev zvezne pomoči.

Skupaj okoli 70.000 praznih hiš in stanovanj Stopnja brezposelnosti namreč v celotni zvezni državi Louisiana znaša okoli 7 odstotkov, ameriška stopnja pa je bila julija 9,4 odstotka. Brezposelnost je nižja, ker se polovica prebivalstva še vedno ni vrnila na svoje domove, obenem pa dela ni težko najti zaradi številnih projektov obnove. Kljub temu pa so predvsem revni predeli mesta še vedno večinoma zapuščeni. Celotno mesto ima skupaj okoli 70.000 praznih hiš in stanovanj.

Orkan Katrina je pridrvel na kopno 29. avgusta leta 2005 in najhuje prizadel mesto New Orleans, vendar tudi celotno območje Mehiškega zaliva od Teksasa do Floride. Ob prihodu na kopno je bila Katrina orkan 3. stopnje z vetrovi okrog 200 kilometrov na uro, ki pa sami niso prizadejali tolikšne škode kot valovi in naliv, zaradi česar so se porušili nasipi in je poplavilo okoli 80 odstotkov mesta.

Gospodarska škoda je znašala 81,2 milijarde dolarjev Zaradi orkana je v območju zaliva umrlo 1836 ljudi, gospodarska škoda pa je znašala 81,2 milijarde dolarjev, zaradi česar je bil to najdražji orkan v zgodovini, čeprav po moči vetrov šele 6. in po številu žrtev šele 5. v ameriški zgodovini. Katrina je s poplavami skoraj povsem izpraznila mesto New Orleans in ustvarila največje število beguncev v zgodovini na ameriškem ozemlju, okoli enega milijona.

Največ, okoli 300.000 se jih je zateklo v Teksas, sicer pa so se razselili po vseh ZDA. Štiri leta po orkanu jih še vedno več tisoč živi v prikolicah v Mississippiju in Louisiani. Zvezne oblasti so ljudem plačale tudi za bivanje v hotelih, zasilno pa so jih naseljevali tudi v športnih dvoranah in podobnih velikih centrih. Poleg zveznega proračuna se je začel denar za pomoč zbirati tudi v različnih dobrodelnih skladih. Enega med njimi sta ustanovila nekdanja predsednika Bill Clinton in George Bush starejši.

Brez dela je nemudoma ostalo več sto tisoč ljudi V Mehiškem zalivu je bilo uničenih ali poškodovanih 30 naftnih ploščadi, orkan je za nekaj časa prekinil delovanje 9 ameriških rafinerij, brez dela pa je nemudoma ostalo več sto tisoč ljudi. Ljudje, ki niso poslušali ukaza za evakuacijo so se v New Orleansu zatekali na strehe zgradb, v čolne in na drevesa, največ, okoli 60.000 pa se jih je nagrmadilo v Konvencijski center in športno dvorano Superdome, kjer so skoraj teden dni čakali na pomoč, ne glede na intenzivno medijsko poročanje o njihovem položaju.

Predsednik George Bush je zaradi slabega odziva zvezne vlade v prvih dneh po orkanu izgubil zaupanje Američanov in si ga ni več povrnil do konca drugega mandata. Ljudje so si v mestu pomagali, kot so vedeli in znali, prišlo pa je tudi do množičnih ropanj. Sprožena je bila celo preiskava o domnevnih evtanazijah hudo bolnih v bolnišnici Memorial, ki je bila povsem odrezana od pomoči.

Turizem v samem središču mesta okreva Obnova mesta poteka bolje v predelih, ki so pred Katrino živeli premožnejši, kot je Lakeview, revni predeli pa zaostajajo. Na primer v "spodnji 19. rajon" se je na domove vrnilo le 19 odstotkov ljudi, deluje le ena od treh šol, obe bolnišnici sta še vedno zaprti, ni niti ene trgovine z živili, kakor tudi ne priložnosti za zaposlitev. Turizem, ki je bil pred Katrino glavni vir prihodkov, v samem središču mesta sicer okreva in pot v New Orleans se splača, ker so hoteli še vedno dovolj poceni.

Zvezni proračun naj bi skupaj za obnovo območja Mehiškega zaliva, kar še vedno poteka, namenil 116 milijard dolarjev. Čeprav se lokalno prebivalstvo pritožuje nad pomanjkanjem delovnih mest, pa je dejstvo, da je dela veliko. Opravljajo pa ga seveda slabše plačani zakoniti in nezakoniti priseljenci iz Mehike. Podatki o šolskem vpisu kažejo, da je sedaj tam okrog 5,6 odstotka otrok latinsko ameriškega izvora, pred Katrino pa jih je bilo 3,6 odstotka.

Tudi položaj v šolstvu se popravlja New Orleans je v času pred Katrino slovel po visoki stopnji kriminala. Tudi sedaj vodi po številu umorov, čeprav je stopnja nasilnega kriminala na splošno lani malce nazadovala. Kljub nižji stopnji brezposelnosti, okoli 6,3 odstotka, pa je brezposelnost med temnopoltimi 13,2 odstotna, stopnja revščine pa višja celo, kot v državi Mississippi, ki je najrevnejša v ZDA.

Tretjina otrok mesta živi v revščini, vendar pa se položaj v šolstvu malce popravlja. New Orleans za šolarja nameni sedaj 15.500 dolarjev na leto, kar je dvakrat več kot pred Katrino in celo nad povprečjem ZDA. Guverner Louisiane Bobby Jindal je pred dnevi odprl prvo novo javno osnovno šolo po Katrini v mestu, obenem pa je zavrnil milijone dolarjev iz zveznega stimulacijskega paketa, ker želi kandidirati za predsednika ZDA in s tem dokazuje privrženost republikanskim načelom zmanjšanja proračunske porabe.

Dobra plat obnove je prihod večjega števila ljudi z višjo izobrazbo Vojaški korpus inženirjev je za silo obnovil sistem nasipov v mestu, ki pa še vedno ne bodo sposobni vzdržati podobno močnega orkana, kot je bila Katrina. Javne službe še vedno niso povsem obnovljene in po mestu pošto dobiva le okoli 8500 gospodinjstev. Problem so tudi ponovno povišane najemnine, ki si jih ljudje z nizkimi dohodki ne morejo privoščiti, dobra plat obnove pa je prihod večjega števila ljudi z višjo izobrazbo, ki v obnovi najdejo različne, predvsem državne službe.

Tudi politični nasprotniki pa priznavajo administraciji predsednika Baracka Obame, da je naredila veliko. V pol leta so sprostili denar za 75 javnih projektov, kot so knjižnice, šole in univerze. Administracija je imenovala nov neodvisni odbor in nastavila svetovalca za obnovo, prav tako pa tudi ukinila pravilo, ki je Zvezni agenciji za ukrepanje v izrednih razmerah (FEMA) prepovedala gradnjo na primer gasilskih postaj na ogroženih območjih. Prepiri z birokracijo FEMA in lokalnimi uradniki so sicer še naprej razlog za zaostanke pri obnovi.