Objokana Angela Merkel: Ne bom storila samomora

Novinar in pisatelj Peter Spiegel je v dnevniku Financial Times objavil podroben povzetek dramatičnega reševanja evra novembra 2011. V začetku tega meseca je bilo v Cannesu srečanje držav G-20 (19 največjih svetovnih gospodarstev in EU).

Grški referendum osupne voditelje Že pred tem so voditelji držav EU dali zeleno luč za drugi paket pomoči Grčiji. Nato pa je grški premier Giorgos Papandreou konec oktobra napovedal, da bo v Grčiji razpisal referendum, na katerem bo Grke povprašal, ali se strinjajo s pogoji, ki jih v zameno za pomoč od države zahteva mednarodna skupnost.

Voditelji, zbrani na srečanju v Cannesu, so bili osupli. Glede na razpoloženje v Grčiji bi namreč tak referendum izničil vse dotedanje napore za reševanje evra. Psihološko vojskovanje v Cannesu Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, gostitelj srečanja G-20, je bil ves iz sebe, ko je slišal za napoved referenduma. Da bi preprečil referendum, je skupaj z Merklovo skoval strategijo.

Grškega premierja bodo povabili na srečanja G-20 v Cannesu in ga tam odvrnili od njegovega načrta. Sarkozy je pozneje dogajanje v Cannesu opisal kot psihološko vojskovanje.

Kaj pa Italija? Poleg Grčije je pomembno vlogo v Cannesu igrala tudi Italija, ki ima ogromen javni dolg, toda je prevelika, da bi jo reševale druge države evroobmočja. Christine Lagarde, šefica Mednarodnega denarnega sklada (MDS), je predlagala 80 milijard evrov vredno previdnostno posojilo Italiji. Za Merklovo je to pomenilo: še več nemškega denarja za reševanje evra.

Grška kapitulacija Najprej je bila na srečanju na vrsti Grčija. Po hudih napadih Merklove ("Ali boste obdržali evro ali odidete."), Sarkozyja ("Ven ali noter.") in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa ("Grški referendum moramo ubiti.") je grški premier popustil in odpovedal referendum.

Ostala pa je italijanska težava. ZDA in Francija sta imeli recept za stisko apeninske države: Evropska centralna banka (ECB) bo natisnila več denarja. Toda ta načrt je v nasprotju z interesi mogočne Bundesbanke.

Merklova potisnjena v kot Kot pravi novinar Spiegel: Evroobmočje je bilo zaradi Grčije in Italije na robu razpada, toda zdaj je bila Merklova tista, ki je bila potisnjena v kot – čeprav je nemško gospodarstvo motor celine.

Na koncu pogovora v Cannesu je bila Merklova, ki je bila po dolgotrajnem reševanju evra v preteklih mesecih čustveno izčrpana, v solzah. "To ni pošteno. Ne morem odločati v imenu Bundesbanke," navaja Spiegel kanclerko, ki je glede predlogov o tiskanju evrov še dejala, da ne namerava storiti samomora.

Čustveni izbruh in solze nemške kanclerke pa so po navedbah novinarja pomagale, saj so Američani in Francozi omilili svoje zahteve. Pozivi k tiskanju evrov so potihnili.