Objektiv: Memorandum o LB-ju je poln protislovij

Kot ocenjuje, je memorandum, ki sta ga marca podpisali Hrvaška in Slovenija, "poln protislovij" ter bo oškodoval tako državo kot tisoče hrvaških varčevalcev. Časnik navaja, da na Hrvaškem že zmeraj ni jasno, kakšne obveznosti točno sta prevzeli državi, potem ko sta hrvaški premier Zoran Milanović in njegov takratni slovenski kolega Janez Janša marca v Mokricah podpisala memorandum o reševanju spora o LB.

Sporno to, da Hrvaško zastopata dve banki Najspornejša točka je odločitev hrvaškega finančnega ministrstva, da pooblasti Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb (PBZ), da v imenu države vodita spor glede varčevalcev nekdanje LB. Hrvaška je namreč prevzela del deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev LB v javni dolg in na ta način so ti prihranki postali terjatve države do LB, sklepa Objektiv.

Iz zakona o državnem tožilstvu izhaja, da lahko Hrvaško na sodiščih zastopa zgolj državno tožilstvo. Mnenja na državnem tožilstvu in na zunanjem ministrstvu glede tega, kako je mogoče, da državo v sporu glede LB zastopata dve banki, so si nasprotujoča, dodaja Objektiv. Iz urada državnega tožilca so časniku odgovorili, da je finančno ministrstvo zgolj formalno preneslo terjatve na Zagrebško banko in PBZ ter da denar resnično terja hrvaška država. Kot so dodali, gre za t.i. inkaso cesijo med državo in bankama. Na sedežu hrvaške diplomacije še trdijo, da sta banki stranki v postopku.

Številne nejasnosti ostajajo Zaradi različnih odgovorov marsikaj ostaja nejasno, ocenjuje Objektiv in se pri tem sprašuje, koga torej zastopata banki in kdo bo plačal visoke stroške odvetnikov, če LB dobi sodni spor. Kot dodaja, zgolj stroški Zagrebške banke za odvetnike dosegajo slabega pol milijona evrov.

Odgovor je treba poiskati v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je takratni finančni minister Božo Prka - in ne hrvaška vlada - leta 1995 pooblastil dve takrat še hrvaški banki za vodenje spora proti LB, piše časnik. Obenem dodaja, da je Prka leta 1998 prevzel položaj predsednika uprave PBZ, ki so jo "slučajno ali ne" dokapitalizirali, medtem ko je bil finančni minister. Prka je še vedno na vodilnih položajih v PBZ.

Položaj hrvaških varčevalcev še bolj zapleten Časnik dodaja, da je resda tudi levosredinska vlada storila napake, saj je zapleten finančni problem prepustila zunanjemu in ne finančnemu ministrstvu. Obenem je s podpisom memoranduma dodatno zapletla položaj hrvaških varčevalcev, ki svojih prihrankov niso prenesli v javni dolg in se morajo zanje sami boriti na sodiščih z negotovim izidom, še menijo v Objektivu.