Sreda, 10. 12. 2025, 6.29
43 minut
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic pozivi k skupnemu delovanju za njihovo zaščito
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Po izteku mandata prejšnjemu varuhu Petru Svetini njegov naslednik še vedno ni imenovan.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic Združeni narodi (ZN) opozarjajo na vlogo človekovih pravic v današnjem nepredvidljivem in turbulentnem času ter pozivajo k skupnemu delovanju za njihovo zaščito. Dan bodo po svetu in tudi v Sloveniji zaznamovali s številnimi dogodki in kampanjami.
Varuh človekovih pravic popoldne pripravlja tradicionalni slavnostni sprejem ob dnevu človekovih pravic. Najvišje predstavnike države, civilne družbe, verskih skupnosti, diplomatskega zbora in medijev bosta nagovorila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in namestnik varuha Jože Ruparčič.
Že pred tem bo predsednica republike Nataša Pirc Musar na posebni slovesnosti podelila priznanje predsednice za delo na področju človekovih pravic. Ob tej priložnosti bo zbrane nagovorila, prav tako je k slavnostnemu govoru povabila ustavno sodnico Špelco Mežnar.
Svetovni dan človekovih pravic tudi letos spremljajo pozivi k miru in skrb ob dogajanju po svetu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres opozarja, da smo v zadnjih letih priča hudim kršitvam, ki kažejo na očitno nespoštovanje pravic in brezbrižnost do človeškega trpljenja. S temi krivicami pa se lahko spopademo le skupaj, tako da zaščitimo institucije, ki človekove pravice uresničujejo v vsakdanjem življenju.
"Ko zaščitimo najbolj ranljive, ko ne obrnemo pogleda stran, ko spregovorimo za institucije, ki govorijo v našem imenu, ohranjamo človekove pravice pri življenju," poudarja Guterres. "Združimo se za njihovo zaščito – za dostojanstvo in svobodo vseh," poziva.
Še vedno brez novega varuha
V Sloveniji ta dan letos mineva tudi v znamenju dejstva, da več mesecev po izteku mandata prejšnjemu varuhu Petru Svetini njegov naslednik še ni imenovan.
Kot so pri Varuhu pojasnili za STA, si prizadevajo, da vsebinska obravnava zadev poteka čim bolj nemoteno in da posledice organizacijskih zapletov v kar najmanjši meri občutijo tisti, ki zaradi posegov v svoje pravice oz. interese pričakujejo pomoč Varuha. Vendar pa opozarjajo, da skrb za temeljne naloge ne more nadomesti nujno potrebnega strateškega vodstva, brez predstojnika se nedvomno vse bolj zmanjšuje tudi avtoriteta institucije in slabi njen vpliv v odnosu do oblasti.
Svetovni dan človekovih pravic zaznamuje dan, ko je generalna skupščina Združenih narodov leta 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je prvič na univerzalni ravni zapisala pravice in svoboščine, do katerih je upravičen vsak, ne glede na osebne okoliščine. Danes je deklaracija na voljo v 577 jezikih.
Pozivi k zaščiti ranljivih skupin
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic različne organizacije opozarjajo na naraščajočo nestrpnost v družbi in pozivajo k zaščiti ranljivih skupin, med katerimi so tudi osebe LGBTIQ+ in osebe z različnimi oviranostmi. Poudarjajo, da človekove pravice niso privilegij, temveč skupna dobrina.
Konzorcij društev in organizacij, ki delujejo na področju varstva pravic oseb LGBTIQ+, je v skupni izjavi opozoril na krepitev nasilja in sovražnosti v družbi, ki ogrožata človekove pravice in temeljne svoboščine.
Poleg sovražnega govora, ki se vse bolj normalizira, se razširjajo tudi t. i. kazniva dejanja iz sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti in predsodkih, pri katerih storilec žrtev napade zaradi njene osebne okoliščine. "Takšna dejanja ne prizadenejo le osebe, ki je napadena zaradi tega, kar je, temveč predstavljajo tudi napad na določeno skupino ljudi ter spodkopavajo idejo varne in vključujoče družbe," so zapisali v konzorciju Na radarju.
Žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva so pogosto tudi osebe LGBTIQ+, ki se zaradi svoje identitete srečujejo z nestrpnostjo in predsodki, ki se pogosto končajo z verbalnim ali celo fizičnim nasiljem. Naraščajoče sovraštvo pa je bistveno povezano tudi s sovražno in omalovažujočo retoriko določenih političnih akterjev, ki spodbujajo družbeno polarizacijo ter krepijo nestrpnost do pripadnic in pripadnikov ranljivih skupin. Zato pozivajo vlado, vse pristojne institucije in politične akterje, naj z jasno politično zavezo in konkretnimi ukrepi ustavijo porast sovraštva in nasilja.
"To vključuje dosledno in učinkovito obravnavo kaznivih dejanj iz sovraštva, krepitev preventivnih programov ter usposabljanje organov pregona in pravosodnih institucij za prepoznavanje in obravnavo tovrstnih dejanj. Nujno je tudi oblikovanje celovitih politik za zaščito ranljivih skupin, vključno z osebami LGBTIQ+, zagotavljanje varnosti na javnih prireditvah ter spodbujanje izobraževanja, ozaveščanja in odgovornega javnega diskurza, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic," so našteli.
Dodali so, da le v družbi, kjer lahko ljudje živijo svobodno in brez strahu, tudi aktivno in konstruktivno prispevajo k družbenemu razvoju.
Na pravice ranljivih skupin, konkretno oseb z različnimi oblikami oviranosti, so opozorili tudi v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar. Direktor centra Slavko Bolčević je poudaril, da človekove pravice niso zgolj deklarativni dokument, temveč konkretna odgovornost vseh, ki delajo z ranljivimi skupinami, tudi njihovega centra. S tem se je navezal tudi na letošnjo temo mednarodnega dneva, ki izpostavlja človekove pravice kot temelje vsakdanjosti. "Našim uporabnikom človekove pravice niso oddaljen koncept. Za njih pomenijo možnost, da so slišani, vključeni in spoštovani. Pravica do izražanja, gibanja, izbire in podpore je zanje osnova dobrega življenja," je opozoril.
