Nizozemsko sodišče je razsodilo, da nizozemska država ni odgovorna za neuspeh nizozemskih modrih čelad pri zaščiti prebivalcev Srebrenice, ki je bila med vojno v BiH varovano območje ZN.
V Srebernico se je zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov. Srbske sile so ob zavzetju te bošnjaške enklave usmrtile več kot 8000 Bošnjakov.
Dejanja je potrebno pripisati Združenim narodom
Kot so sporočili s sodišča, so nizozemske mirovne sile v BiH delovale v okviru Združenih narodov, katerim gre tudi pripisati vsa dejanja. "To pomeni, da država ne more biti odgovorna za katerokoli kršitev pogodbe ali nedopustna dejanja, ki jih je zagrešil nizozemski bataljon," so zapisali v sodbi ob koncu šest let trajajočega procesa.
V civilni tožbi sta dve družini obtoževali nizozemski bataljon, ki je takrat deloval v okviru mirovnih sil ZN, da je predal bošnjaške begunce silam bosanskih Srbov in s tem kršil več nizozemskih zakonov in mednarodnih pogodb. Za njihovo ravnanje pa naj bi bila odgovorna nizozemska država, ki jim je poveljevala.
Stroške sojenje morajo plačati tožniki
Sodišče je poleg tega odločilo, da stroške sojenja plačajo tožniki. Eden izmed njih, Hasan Nuhanović, ki je v pokolu izgubil starše in mlajšega brata, je povedal, da je sklep sodišča nepravičen. Dodal je še, da se bo na razsodbo pritožil.
"Gre za državo, ki ne želi sprejeti lastne odgovornosti"
Združenje Mater enklav Srebrenica in Žepa je že izrazilo razočaranje nad razsodbo. Predsednica združenja Munira Subašić je ob tem dejala, da jo je pričakovala, saj "gre za državo, ki ne želi sprejeti lastne odgovornosti". Poudarila je, da se doslej niti nizozemska vlada niti obrambno ministrstvo nista opravičila ali izrazila sožalja svojcem žrtev tega pokola.
"Nizozemci so srbskim vojakom dajali svoje orožje in transportna vozila ZN"
Izpostavila je, da bi nizozemski vojaki lahko rešili prebivalce enklave, če bi jim dovolili, da se zatečejo v njihovo oporišče. "Prav nasprotno. Srbskim vojakom so dajali svoje orožje in transportna vozila ZN. Ravno pri teh vozilih so nato prebivalci Srebrenice, ki so se skrivali po gozdovih, iskali zatočišče, ne da bi vedeli, da v njih niso pripadniki mirovnih sil," je dejala. Spomnila je še, da je tudi njeno združenje letos vložilo civilno tožbo proti nizozemski vladi in ZN zaradi genocida v Srebrenici ter poudarila, da bodo pri tožbi vztrajale, saj imajo dovolj dokazov, prič in videoposnetkov.
"Misija namogoče"
Zaradi genocida v Srebrenici je leta 2001 dva tedna pred zaključkom mandata že odstopila nizozemska vlada, potem ko je uradna preiskava ugotovila, da je leta 1995 vlada poslala nizozemske vojake na "misijo nemogoče". Kljub temu vlada v Haagu vztraja, da so bile za pokol odgovorne sile bosanskih Srbov.
Združeni narodi so že priznali, da niso uspeli zaščititi bošnjaških prebivalcev pred pokolom, vendar pa zaradi tega niso nikomur sodili. Sodišče v Haagu je julija letos presodilo, da preživeli in svojci žrtev pokola v Srebrenici na sodiščih na Nizozemskem ne morejo tožiti Združenih narodov.
3
