Ponedeljek, 18. 4. 2022, 22.17
2 leti, 7 mesecev
Nekdanji ruski minister: Če bo Putin zasedel Ukrajino, lahko sledi napad na Poljsko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,63
47
Andrej Kozirev je bil ruski zunanji minister med letoma 1990 in 1996. Zdaj je velik Putinov kritik.
Nekdanji ruski minister Andrej Kozirev je prepričan, da je Zahod premehak do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zahodnim državam svetuje, naj Ukrajini pomagajo z najmočnejšim konvencionalnim orožjem, ki je na voljo.
Andrej Kozirev je bil star 39 let, ko je leta 1990 postal zunanji minister Ruske federacije. Takrat je bila Ruska federacija oziroma Rusija še del Sovjetske zveze. A ne več za dolgo, saj je decembra 1991 Sovjetska zveza razpadla.
Trn v peti ruskim nacionalistom
Kozirev je bil del skupine liberalnih reformatorjev, ki so se zbrali okoli ruskega predsednika Borisa Jelcina. Nekaj let je imel Jelcinovo podporo, leta 1996 pa se je v dogovoru z Jelcinom poslovil s čela ruske diplomacije.
Kritiki – ti so pogosto prihajali iz vrst ruskih nacionalistov – so mu zlasti očitali, da je kapituliral pred Zahodom, s čimer je Rusija izgubila status supersile. Prav tako so mu očitali, da ni preprečil širjenja Nata in Natovega bombardiranja bosanskih Srbov leta 1995.
Graje na račun Putinove Rusije iz Miamija
Kozirev je bil po koncu ministrovanja še nekaj let poslanec v ruski dumi, nato pa je odšel v zasebne poslovne vode. Zdaj živi v Miamiju na Floridi, daleč od Putinove Rusije, zaradi česar si lahko privošči, da je kritičen do Kremlja.
Andrej Kozirev je kot zunanji minister tesno sodeloval z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. Na koncu se mu je Jelcin odpovedal. Kozirev za Jelcina zdaj pravi, da se je znal dobro boriti proti staremu sovjetskemu sistemu, mu pa je spodletelo zgraditi novo Rusijo.
V nedavnem intervjuju za španski El Pais je Kozirev dejal, da ni pričakoval izbruha vojne in surovih napadov ruske vojske na ukrajinske civiliste. "Vedel sem, da so ljudje, ki zdaj vladajo v Moskvi, zelo napadalni in zatiralski, ampak ta brezobzirnost me je presenetila."
Šibek odziv Zahoda bo opogumil Putina
Kozirev pravi, da ni hotel verjeti, da lahko Rusija stori kaj takega, je pa že pred vojno posvaril Zahod, da bo šibek odziv na morebitno invazijo na Ukrajino Putina le še bolj opogumil.
Glede ruskih groženj z jedrskim orožjem je Kozirev dejal, da je napad z jedrsko miniraketo mogoč, je pa malo verjeten. "Tveganje, da se kaj takega zgodi, bi bilo večje, če bi Putin verjel, da se Zahod in Nato bolj bojita raket kot on," opozarja.
Kozirev za oboroževanje Ukrajine
Po mnenju Kozireva bi moral biti zahodni odziv na rusko agresijo zelo močan, kar pomeni tudi oskrbo Ukrajine z najmočnejšim konvencionalnim orožjem, ki je na voljo. S tem bi Rusiji preprečili, da bi z nadaljnjim zaostrovanjem izzivala Zahod.
Vladimirja Putina je na oblast leta 1999 spravil Boris Jelcin. Kozirev za Putina in njegove sodelavce, ki imajo vsi korenine v sovjetski tajni službi KGB, pravi, da se za njih hladna vojna ni nikoli končala. Za njih so bile demokratične spremembe v Rusiji poraz v vojni z Zahodom.
Na novinarsko vprašanje, kaj meni o mnenju nekaterih političnih analitikov, da mora Putin vojno v Ukrajini najprej Rusom predstaviti kot zmago, preden jo lahko konča, je Kozirev odgovoril: "Ne skrbite za Putina, raje skrbite za Evropo. Ima popoln nadzor nad propagandnim strojem v Rusiji in lahko v sekundi pove povsem drugačno zgodbo. Rusi, še posebej tisti, ki svoje informacije dobivajo samo s televizije, nimajo pojma, kaj se pravzaprav dogaja v Ukrajini. Zato z razlagami nima težav."
"Tudi Zahodna Evropa je v vojni z napadalno Rusijo"
"Res mi je slabo, ko slišim, da vsi ti tako imenovani strokovnjaki pravijo, da moramo Putinu prepustiti neko zmago, da se ne bo osramotil. V Evropi je veliko preveč ljudi, ki želijo verjeti vsakemu domnevno pozitivnemu signalu iz Moskve. To smo videli že leta 2014. Sankcije (zaradi priključitve Krima, op. p.) so bile zelo skromne in tako Macron kot drugi voditelji držav so kmalu opustili politiko izolacije. Če mu bo zdaj s to barbarsko vojno spet uspelo in bodo sankcije hitro odpravljene, bi lahko bila naslednja Putinova postaja država Nata – ena od baltskih držav ali morda Poljska. Zdaj je bolj vprašanje, ali se je Zahod naučil lekcije," opozarja Kozirev.
Kozirev tudi meni, da je danes Zahodna Evropa, vključno s Španijo, v vojni z napadalno Rusijo. To ni vroča vojna, kot zdaj poteka v Ukrajini, ker Zahodne Evrope ruske enote ne napadajo neposredno, ampak tudi Zahodno Evropo Rusija zdaj napada in ji grozi.
"Hladna vojna lahko hitro postane prava vojna"
Ta vojna Rusije proti Zahodni Evropi je za zdaj hladna vojna, pravi Kozirev, a dodaja, da lahko hitro postane prava vojna – kot v Ukrajini.
Kozirev meni, da bi morale zahodne države uslišati prošnje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj mu dobavijo težko oborožitev.
Kozirev tudi pravi, da je t. i. širitev oziroma ekspanzija Nata napačna oznaka, saj do tega ni nikoli prišlo: "Šlo je le za vrsto novih demokracij, osvobojenih izpod sovjetske oblasti – kot so Češka, Poljska, Madžarska in celo Romunija –, ki so se nato približale Natu in želele postati članice zavezništva."
Se je Putin z napadom na Ukrajino uštel?
Nekdanji ruski zunanji minister je prepričan, da se je Putin z napadom na Ukrajino uštel. Verjetno je mislil, da je Ukrajina slabotna in demoralizirana. Morda je imel celo ameriškega predsednika Joeja Bidna za šibkega predsednika.
Verjetno Putin tudi misli, da čas ni na njegovi strani, saj počasi izgublja nadzor nad dobavami nafte in plina v Evropo, ker so si evropske države že pred napadom na Ukrajino prizadevale dobiti alternativne dobavitelje energentov, pravi Kozirev.
Kozirev: Nata naj ne bo strah Putina
"Mislim, da je napaka, da članice Nata ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu ne zagotovijo vojaških letal, ker se bojijo zaostrovanja. To je smešno. Zakaj se Putin ne boji Nata? Zakaj je Nato tisti, ki ga je strah? Strah je slab občutek, ki je kontraproduktiven za racionalno razmišljanje. Kdor je prestrašen, se obnaša kot žival in strah ni dober za politične odločitve," je še povedal Kozirev za španski El Pais.
47