Nato o odnosih z Ukrajino in Gruzijo

Obrambni ministri so največ pozornosti namenili vprašanju transformacije Nata in predstavitvi stališč držav, kako bo z Natovim odzivnim silam (NRF) v prihodnosti. Nekatere države bi te sile rade uporabile tudi za dejavnosti izven 5. člena Washingtonske pogodbe, nekatere vztrajajo pri tem, da bi se te sile morale uporabljati le za kolektivno obrambo, ki je predpisana v 5. členu omenjene pogodbe, nekatere države pa poskušajo iz nabora sil, ki so predvidene za NRF, sestaviti nove oblike bolj stalnih enot, ki bi bile uporabne za hitrejše posege, je pojasnila Jelušičeva.

Jelušič: Sil NRF ne bi smeli uporabljati za ad hoc operacije Slovenija se po besedah slovenske obrambne ministrice pri vprašanju sil NRF zavzema za to, da bi se te sile uporabljale predvsem za potrebe kolektivne obrambe. Slovenija še vedno zastopa stališče, da sil NRF ne daje za primer ad hoc operacij, ki niso povezane s 5. členom Washingtonske pogodbe. Slovenija zato tudi ni pristala na to, da se slovenske enote NRF uporabijo za potrebe prihajajočih volitev v Afganistanu.

Zavezniška mirnodobna poveljniška struktura bo draga stvar

Obrambni ministri Nata so govorili tudi o zavezniški mirnodobni poveljniški strukturi. Kot je pojasnila Jelušičeva, gre za nov predlog poveljniške strukture, ki pa je finančno precej obsežna, zaradi česar se v času finančne in gospodarske krize postavlja vprašanje, ali ne bi bilo možno takih predlogov izpolniti tudi na cenejši način. Pomembno je, da bi bila ta struktura bolj fleksibilna in bolj sposobna podpirati operacije ter ne bi bila vezana na stacionarno mesto v Bruslju, je pojasnila slovenska obrambna ministrica.

Premlevali so tudi reformo sedeža Nata Na dnevnem redu drugega dne neformalnega zasedanja je bila tudi razprava o reformi sedeža Nata v Bruslju oziroma o predlogih generalnega sekretarja zavezništva Jaapa de Hoopa Schefferja. Pri tem gre za poskus, da se sedež Nata reformira v smeri večje integracije civilnega in vojaškega osebja, večje racionalizacije v smislu števila odborov, ki delujejo na sedežu zavezništva, in v smislu racionalizacije delovanja teh odborov.

De Hoop Schefferjevi predlogi so bili soglasno sprejeti

Kot je dejala Jelušičeva, razprava poteka tudi o povečevanju pooblastil generalnega sekretarja pri vodenju sedeža Nata in še o nekaterih drugih oblikah delovanja, ki so značilne za mednarodne diplomatske oziroma civilne in vojaške strukture na sedežu zavezništva. Namere de Hoop Schefferja v smeri tovrstne reforme so podprli vsi, zavzeli pa so se tudi za ohranitev temeljnega načela oblikovanja in sprejemanja odločitev v zvezi Nato, in sicer za načelo soglasja. Obrambni ministri pri tem niso govorili o imenih kandidatov za novega generalnega sekretarja zavezništva.

Gruzija in Ukrajina še nista v fazi za prejem akcijskega načrta Ministri so spregovorili tudi o Gruziji in Ukrajini, ki sta na vrhu Nata v Bukarešti aprila lani dobili zagotovilo, da bosta nekoč postali članici zavezništva. Vsi so izrazili veliko podporo obema državama in zadovoljstvo ob dejstvu, da sta obe opravili obsežne reforme obrambnega in varnostnega sektorja. Vendar so ju ministri ob tem tudi opozorili, naj ne obljubita stvari, ki jih ne bosta mogli izpolniti. Obrambni ministri sicer niso govorili o tem, kdaj naj bi Gruzija in Ukrajina dobili akcijski načrt za članstvo (Map). Kot je še pojasnila Jelušičeva, državi še nista v fazi, ko bi lahko dobili Map.

Gates: 20 članic Nata bo povečalo prisotnost v Afganistanu

Ameriški obrambni sekretar Robert Gates pa je po zaključku zasedanja obrambnih ministrov povedal, da je v minulih dneh do 20 držav članic Nata sporočilo, da bodo svojo prisotnost v Afganistanu okrepile bodisi na civilnem in vojaškem področju bodisi na področju urjenja afganistanskih sil, je pojasnil Gates.

Gates je med pogovori v Krakovu države pozval k povečanju sil v boju proti talibanom v Afganistanu in k pomoči pri urjenju afganistanske policije ter pri odpravljanju korupcije v afganistanski vladi. "V Afganistanu se soočamo z zelo težkim preizkusom," je dejal Gates in ob tem pojasnil, da je prispevek držav dobrodošel tudi na področju stabilizacije in razvoja Afganistana.

Gates: ZDA bo pri namestitvi protiraketnega ščita upoštevala pomisleke Rusije

Ameriški obrambni minister se je dotaknil tudi ameriških načrtov o namestitvi protiraketnega ščita v vzhodni Evropi in pri tem zagotovil, da bo administracija ameriškega predsednika Baracka Obame pri sprejemanju odločitve o usodi omenjenega ščita upoštevala pomisleke Rusije, ki so jo načrti ZDA močno razburili.

Obamova ekipa po navedbah Gatesa sicer še ni sprejela odločitve o tem, ali bo nadaljevala z uresničevanjem načrtov nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha o namestitvi omenjenega ščita na Poljskem in Češkem. Ta je po navedbah Washingtona namenjen zaščiti pred t. i. malopridnimi državami, kar pa Rusija zavrača.

Kirgizistan zapira edino ameriško zračno bazo v osrednji Aziji

V luči odločitve kirgizistanskih oblasti o zaprtju ameriškega vojaškega oporišča v Manasu pa je Gates izrazil upanje, da bi s predstavniki kirgizistanskih oblasti lahko dosegli "razumen" dogovor, s katerim bi preprečili zaprtje edine ameriške zračne baze v osrednji Aziji.

Kirgizistanski predsednik Kurmanbek Bakijev je namreč podpisal zakon o zaprtju ameriškega oporišča v Manasu, ki je ključno za oskrbovanje koalicijskih sil v sosednjem Afganistanu.