Nasilni protesti pred glasovanjem v grškem parlamentu

Razprava v parlamentu je burna že od začetka. Številni poslanci opozicije, tako iz vrst levo usmerjenih kot tudi skrajno desnih strank, vladajoči koaliciji očitajo, da želi sprejeti ukrepe, ki so v nasprotju z grško ustavo. V državi se medtem nadaljuje val stavk in protestov proti nepriljubljenemu varčevanju. Opozicija meni, da je zakonodaja preobsežna Skrajna desnica koalicijo tudi graja, češ da se ravna "po navodilih iz Berlina". Opozicija prav tako meni, da je več kot sto strani dolga zakonodaja preobsežna za obravnavo na eni sami seji. Koalicijski poslanci po drugi strani opozarjajo, da bi zavrnitev novega varčevalnega svežnja ogrozila članstvo Grčije v območju evra in celo v Evropski uniji. "Moramo podpreti varčevalne ukrepe. To je naša dolžnost," je tako poslance pozval Konstantinos Tasulas iz konservativne Nove demokracije. Za sprejetje ukrepov je potrebna navadna večina v 300-članskem parlamentu Grški mediji napovedujejo tesen izid glasovanja. Demokratična levica, iz katere prihaja tudi premier Antonis Samaras, je napovedala, da varčevalnega svežnja ne bo podprla. Proti naj bi glasovali tudi nekateri poslanci tretje koalicijske stranke, socialistov. Za sprejetje ukrepov je potrebna navadna večina v 300-članskem parlamentu. Sprejetje ukrepov je nujno, če želi Grčija dobiti nov obrok pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada. Kot je dejal Samaras, bi ta denar uporabili predvsem za dokapitalizacijo bank, brez njega pa državi že sredi tega meseca grozi bankrot. Opozoril je, da ima Grčija dovolj denarja le še do 16. novembra. Analitiki sicer napovedujejo, da bo parlament ukrepe sprejel kljub nasprotovanju. Tudi Samaras meni, da bodo dobili približno 154 glasov. Vendar pa protesti na grških ulicah že napovedujejo, da bo izvajanje ukrepov veliko težje, kot sam sprejem v parlamentu. Glasovanju o varčevalnih ukrepih bo v nedeljo sledilo še glasovanje rebalansu proračuna za leto 2013.

Protestniki so se spopadli policijo Medtem ko se v parlamentu pripravljajo na glasovanje, pa so se protestniki, po dveh urah mirnega shoda, spopadli s policijo.

Pred parlamentom se je zbralo okoli 80.000 ljudi in med protestom vzklikalo: "Ljudje, ne povesite vaših glav." Okoli 200 zamaskiranih protestnikov pa je začelo proti policistom metati kamenje in molotovke. Policisti so uporabili vodne topove in solzivec, da bi izgrednike razgnali.

Zaradi predvidenega znižanja plač so stavkali tudi uslužbenci parlamenta. Razpravo so zato začasno prekinili. O varčevalnem svežnju naj bi parlament dokončno odločil pozno zvečer.

Protestniki so se zbrali tudi v drugih večjih mestih v Grčiji.

Grčija zaradi stavk ohromljena že od ponedeljka Zaradi napovedanih ukrepov Grčijo od ponedeljka hromijo stavke zaposlenih v prometu, šolstvu, zdravstvu in sodstvu. Država je tako ohromljena tudi danes. Podzemna železnica in avtobusi dopoldne niso vozili, tudi trajekti iz atenskega pristanišča Pirej ne vozijo na grške otoke.

Večina bank, pošt, muzejev in arheoloških znamenitosti je zaprtih. Šole so zaprte, tudi taksiji ne vozijo. V bolnišnicah sprejemajo le najnujnejše primere, zaradi stavke v javnem prometu pa so pred Atenami nastale dolge kolone vozil, saj tisti, ki so želeli na delo, v prestolnico niso mogli priti drugače kot z avtomobilom.

Ukrepi med drugim predvidevajo zamrznitev minimalne plače pri 580 evrih Novi varčevalni sveženj, s katerim želi vlada v Atenah prihraniti 18 milijard evrov, predvideva zvišanje upokojitvene starosti na 67 let ter ukinitev izplačevanja dveh od skupaj 14 pokojnin, ki jih zdaj vsako leto prejmejo grški upokojenci. Pokojnine, ki so višje od tisoč evrov mesečno, naj bi se znižale za med pet in 15 odstotkov.

Poleg tega bo omogočil ukinjanje delovnih mest v javnem sektorju ter nadaljnje znižanje plač za zaposlene v javnem sektorju. Plače županov in lokalnih svetnikov bodo prepolovili in zamrznili do konca leta 2016. Minimalno plačo naj bi zamrznili pri 580 evrih mesečno do leta 2016 oziroma 511 evrih za osebe, mlajše od 25 let, zvišale pa naj bi se trošarine za bencin in tobačne izdelke. Večino prihrankov, kar 13 milijard, naj bi realizirali v prihodnjih dveh letih, preostanek pa do leta 2016.

Grki pa so besni zaradi učinkov, ki jih prinaša zategovanje pasu. Več kot petina prebivalstva bi se namreč lahko znašla na pragu revščine.