Nedelja, 5. 5. 2013, 14.40
9 let, 2 meseca
Največji nacistični sodni proces po drugi svetovni vojni

V Münchnu se začenja sojenje neonacistični skupini, ki je obtožena, da je med letoma 2000 in 2007 zagrešila deset umorov, žrtve pa so bili večinoma priseljenci turškega porekla. Za umori je stala zloglasna trojica Nacionalsocialističnega podzemlja (NSU), katere člani so bili Uwe Mundlos, Uwe Böhnhardt in Beate Zschäpe. Mundlos in Böhnhardt sta se novembra 2011 ubila, Zschäpejeva pa se je nato sama predala policiji.
"Njihov motiv je bil, da tuje državljane tako vznemirijo, da bodo začeli zapuščati Nemčijo zaradi bojazni za lastno varnost," si ozadje umorov razlaga Harald Range, tožilec, odgovoren za nabiranje dokazov v tem primeru. Skoraj vse žrtve so bili lastniki tujih trgovin, ki so jih osumljenci brez opozorila ustrelili v glavo iz neposredne bližine. Skupina je izvedla tudi nekaj bombnih napadov.
Dejstvo, da so umori ostali nepojasnjeni celih deset let, je sprožilo hudo neodobravanje v Nemčiji, še posebej pa znotraj turške priseljenske skupnosti. Zaradi nesposobnosti in ozkoglednosti policije so številni začeli govoriti celo o institucionaliziranem rasizmu. Policija je skupino odkrila po čistem naključju, in sicer med preiskavo bančnega ropa. Ker jima je bila policija na sledi, sta si Mundlos in Böhnhardt vzela življenje, Zschäpejeva pa je zažgala njihovo skupno stanovanje in odšla na beg, vendar se je štiri dni pozneje predala. Policija je poleg strelnega orožja trojice odkrila tudi DVD s posnetkom, v katerem sta 38-letni Mundlos in 34-letni Böhnhardt priznala krivdo za umor osmih Turkov in Grka med letoma 2000 in 2006 ter umor nemške policistke.
Desničarska ideologija je v Nemčiji še vedno sporna tema. Lanska študija je pokazala, da kar 16 odstotkov prebivalstva goji skrajno desničarske težnje, v državi pa je kar 23 tisoč simpatizerjev nacizma. Zadnja vladna raziskava pa pravi, da so neonacisti "mlajši, bolj nasilni in bolj militantni". Časnik Der Spiegel je opozoril, da v družbi ni dovolj prizadevanja, da se ta problematika odpravi, saj tema sploh ni predmet javne razprave. Sojenje bo v tem pogledu pravi trenutek resnice za državo.