Najprej so jih vzljubile ženske

V zadnjem času na trg prihajajo vedno novi modeli t. i. pametnih ur. Že dolgo časa številni nestrpno pričakujejo, kdaj bo luč sveta ugledala Applova pametna ura iWatch. Medtem ko se podjetje iz Cupertina že precej časa ukvarja s svojo pametno uro, pa je njegov največji tekmec, korejski Samsung, že vstopil na trg pametnih ur.

Do zdaj najbolj pametna ura Njegova zadnja pametna (zapestna) ura je Samsung Gear S, s katero je mogoče telefonirati in pošiljati SMS-sporočila brez opiranja na telefon ali tablico, saj ima samostojno povezavo 3G in Wi-Fi.

Ure človeštvo pozna že stoletja, toda zapestne oziroma ročne ure so iznašli šele pozneje, še precej pozneje pa so jih začeli množično uporabljati. Mogoče je, da je ena prvih omemb zapestnih ur iz leta 1571. Takrat je angleški plemič Robert Dudley kot novoletno darilo angleški kraljici Elizabeti I. podaril uro, ki je v virih omenjena kot ročna ura. Ni pa nujno, da je bila ta ročna ura izdelana ravno za nošenje okoli zapestja (vir: David Boettcher, The Evolution of the Wristwatch, wintagewatchstraps.com).

Ura v obliki prstana, prve zapestne ure Ena od takšnih ročnih ur je bila namreč tudi ura, ki se je nosila kot prstan in jo je leta 1755 pariški urar Caron izdelal za razvpito Madame de Pompadour (vir: History of watchmaking, Fondation de la haute horlogerie).

Prvi znani patent za zapestno ročno uro je bil vložen šele leta 1889 v Bernu v Švici. Leto pred tem pa je La Champagne, izdelovalec ur v švicarskem mestecu Biel, razkril prvo znano kolekcijo zapestnih ur. Te so bile namenjene nežnejšemu spolu, moški so namreč takrat še prisegali na žepne ure. Prve zapestne ure so večinoma nosile ženske Prva množična izdelava ženskih zapestnih ur se je začela leta 1904, njen začetnik je bil Hans Wildorf, eden od ustanoviteljev podjetja Rolex. Zapestne ure so se med ženskami dobro prijele. Po eni od anket ženske revije Femina iz leta 1914 je tako kar 3.437 žensk od 4.350 vprašanih odgovorilo, da so zapestne ure izjemno praktične.

Prvi moški, ki so začeli množično uporabljati zapestne ure, so bili kolesarji (žepne ure zanje med kolesarjenjem niso bile praktične) in britanski častniki. Ti so zapestne ure (v začetku so bile to navadne žepne ure, prilagojene za nošenje okoli zapestja) začeli uporabljati v vojaških spopadih v 80. letih 19. stoletja – na primer v vojni v Burmi (zdajšnjem Mjanmaru) leta 1885. Z zapestnimi urami so namreč častniki lažje časovno usklajevali svoje vojaške akcije.

V času prve svetovne vojne se zapestna ura uveljavi tudi med moškimi Še večja potreba po časovni usklajenosti premikov enot je nastala v času druge burske vojne (1899−1902), ko so se morali Britanci bojevati s hitro premikajočimi gverilci. Med vojno so se zapestne ure razširile med vsemi britanskimi častniki.

Med navadnimi vojaki pa so se zapestne ure uveljavile v času prve svetovne vojne, katere stoletnice izbruha se spominjamo letos. Način bojevanja v prvi svetovni vojni je namreč zahteval natančno časovno usklajevanje med ognjem topništva in napadi pehote. Ure, ki so jih izdelovali za vojake, so bile prilagojene vojskovanju: proti udarcem odporno steklo in svetleče številke, da so bile uporabne tudi ponoči.

Slovo žepnih ur Britanski Horological Journal je tako leta 1917 zapisal: "Pred vojno so le redki pripadniki močnejšega spola nosili zapestne ure, toda zdaj jih vidimo na zapestjih pri skoraj vseh vojakih, pa tudi pri civilistih." Ko se je končala vojna, so demobilizirani vojaki ohranili navado nošenja zapestnih ur. Te so v naslednjih desetletjih popolnoma izpodrinile žepne ure. Zapestne ure so v naslednjih letih doživljale številne spremembe. Ena največjih je bila uveljavitev kvarčnega urnega mehanizma. Do 70. let so med zapestnimi urami prevladovale mehanske ure, ki za svoje delovanje ne potrebujejo električnega vira napajanja, saj jim energijo zagotavlja vzmetna spirala (dovajanje energije s pomočjo ročnega ali avtomatskega navijanja).

Prve kvarčne ure Leta 1966 je bil izdelan prvi prototip kvarčne zapestne ure, znana kot Beta 1. Kvarčne ure (Quartz) za svoje delovanje uporabljajo električni vir energije, ki napaja natančen elektronski oscilator in mehanizem. Proizvodnja kvarčnih mehanizmov je dokaj poceni, točnost ur pa precej visoka (vir: minutka.si).

Prvo analogno kvarčno uro Beta 21 je javnosti leta 1967 v Neuchatelu predstavil Centre Electronique Horloger (CEH). Analogne kvarčne ure so se začele množično izdelovati leta 1970. Leta 1969 pa je Tag Heuer izdelal prvo kvarčno uro z LED-zaslonom, tj. zaslon s svetlečimi diodami.

Ure z LED- in LCD-zaslonom Prvo popolnoma elektronsko uro – Pulsar – pa je leta 1972 začelo množično izdelovati podjetje HMW (nekdanji Hamilton Watch Company) iz Pensilvanije. Največja vidna sprememba je bil prikaz časa. Nič več tradicionalnih kazalcev in številk, ampak LED-zaslon s svetlečimi diodami. S pritiskom na gumb se je na zaslonu pojavil prikaz časa v obliki rdečih svetlečih diod. Te ure so potrebovale veliko energije, zato so bile potratne.

Leta 1973 so se na trgu pojavile prve ure z LCD-zasloni (tekoči kristali). Te so bile bolj varčne od ur z LED-zaslonom, zato so kmalu prevladale na trgu – že leta 1977. Tega leta je bila predstavljena tudi prva zapestna ura, ki bi ji v današnjem besednjaku rekli pametna ura. To je bila ura prej omenjene blagovne znamke Pulsar, ki je bila kombinacija ure in računalnika.

Ali prihaja nova zlata doba zapestnih ur? Uveljavitev prenosnih telefonov, ki prikazujejo tudi čas, je zmanjšala potrebo po nošenju zapestnih ur. S pametnimi urami, ki poleg tega med drugim omogočajo telefoniranje, fotografiranje in pošiljanje SMS-sporočil, pa se lahko trend obrne.