Avtomobili bodo samovozeči prej, kot si mislimo!

V Barceloni se bo 22. februarja začel letošnji kongres in sejem Mobile World Congress, ki velja za najpomembnejši svetovni dogodek na področju mobilnih komunikacij. Dogodek je ogledalo panoge informacijskih in komunikacijskih tehnologij in eden najboljših smerokazov njene prihodnosti. Ponuja priložnost za spoznavanje novih naprav, predvsem mobilnih telefonov, analitiki, strokovnjaki in mediji pa na njem iščejo trende digitalne prihodnosti.

Na Mobile World Congressu bo tudi letos mogoče srečati dr. Kevina Currana, inženirja in znanstvenika, ki se na univerzi Ulster v Londonderryju v Severni Irski ukvarja predvsem s prostorsko umetno inteligenco in navideznimi svetovi, dejaven pa je tudi na drugih področjih računalniške znanosti. Eden od vodilnih članov mednarodnega združenja inženirjev elektrotehnike in elektronike IEEE ima več kot 800 objav, obenem tudi redno poroča za britansko medijsko hišo BBC.

Katere nove izdelke in storitve lahko pričakujemo na letošnjem dogodku Mobile World Congress (MWC)?

Videli bomo napovedi običajnih novosti mobilnih telefonov najvišjega razreda proizvajalcev, kot so Samsung, LG in HTC. Lahko pričakujemo nišne izdelke na področjih nosljive tehnologije, predvsem pametne ure, interneta stvari, dronov, računalniške varnosti ter avtomatizacije vozil in domov. Pametni telefoni so bolj ali manj dosegli svojo končno podobo, zato smo zadnja leta opažali predvsem postopna izboljšanja brez kakšnih presenečenj. Letos ne bo nič drugače.

Če so pametni telefoni dosegli svojo končno podobo, kaj nam še lahko ponudijo?

Veliko. Verjamem, da so pametni mobilni telefoni dosegli svojo končno podobo v smislu oblike, tako kot so namizni računalnik, tipkovnica in miška svojo končno podobo dosegli razmeroma hitro in so potem ostali nespremenjeni 40 let. Pričakujem, da se bo podobno dogajalo tudi s pametnimi mobilnimi telefoni. Priča bomo navdušujočim izboljšavam glede procesorske zmogljivosti, zaslonske ločljivosti, tipal in še veliko drugega, a pričakujem, da bomo tudi čez 40 let zrli v pravokoten steklen zaslon pametnih mobilnih telefonov.

Kakšni bodo torej pametni telefoni čez recimo tri leta?

Imeli bodo več vsega – le akumulatorji ne bodo bolj vzdržljivi. Boljše zaslone in prepoznavo na dotik, hitrejše procesorje, odpornejše šipe, več tipal …

Kakšna bo potem končna usoda pametnih mobilnih telefonov, ki so po vašem mnenju že zdaj dosegli svojo končno podobo?

Nadomestili bodo tablice in namizne računalnike. Postali bodo denarnica prihodnosti in sredstvo avtentikacije za večino storitev, kjer se moramo predstaviti in potrditi svojo identiteto.

Kaj menite, da bo – poleg teh novih naprav – najbolj vroča tema letošnje konference MWC v Barceloni?

Verjamem, da bo to internet stvari. Ta zajema zelo veliko drugih področij, kot so avtomatizacija domov, varnost, rekreacija, nosljive naprave, gospodinjske naprave in še bi lahko našteval. Proizvajalci pričakujejo tržne priložnosti, a morajo upoštevati, da se zasičenje trga pametnih telefonov v razvitih državah približuje zelo hitro.

Kaj menite, da bo po drugi strani najbolj precenjena tema na tem dogodku?

Morda mobilno plačevanje. Vemo, da je v tem prihodnost, ampak ta trg je tako tekmovalen, da bodo v resnici rešitve lahko zagotovili le velikani, kot so Apple, Google in Microsoft. Vse druge še tako lepe rešitve so pravzaprav zgolj šum.

Zakaj ste prepričani, da bo pri mobilnem plačevanju uspelo samo velikim?

Na nekaterih trgih so preprosto prevelike vstopne ovire za podjetja, ki nimajo podporne infrastrukture, obstoječih končnih uporabnikov, denarnega toka in zahtevane tržne moči. Velikani vse to imajo in so tudi pripravljeni nameniti znatna sredstva za vstop na enega od najobetavnejših trgov na svetu. Ni nemogoče, da bi majhno podjetje vdrlo v to druščino s svojo spektakularno aplikacijo ali plačilnim mehanizmom, a je zaradi zgodovinske bančne infrastrukture, regulacije in zahtevnosti na tem zahtevnem trgu težko dobiti tisto zelo pomembno prednost prvega igralca.

Ali je internet stvari resničnost ali zgolj še en všečen pojem?

Internet stvari je resničnost in vodilni dejavnik interneta prihodnosti. Njegov pomen je v ustvarjanju drugačnega pogleda, kako povezati internet s stvarmi v resničnem svetu. Vrednost interneta stvari v resnici izvira le iz neverjetne količine podatkov, ki jo bo gotovo ustvaril. Ko bo na milijone gospodinjskih naprav povezanih v internet, se bo odprla prava priložnost za monetizacijo potrošniškega vedenja z analizo delovanja teh naprav – npr. kako pogosto in kdaj poženete pralni stroj, likate, pripravljate opečene kruhke, pogrevate hrano.

Podjetja bodo dojela, da je z napovedno analizo mogoče zaslužiti še več, od naročanja mleka na podlagi podatkov iz hladilnika do pametnih mest, optimalnih voznih redov javnega prevoza in še veliko več. Celo natančnejših vremenskih napovedi in reševanja težav z onesnaževanjem ali ravnanjem z odpadki. Predsednik Samsunga Boo Keun Yoon napoveduje, da bo v prihodnjih dveh letih 90 odstotkov njihovih gospodinjskih naprav – poleg televizorjev, računalnikov, pametnih telefonov in pametnih nosljivih naprav – omogočalo internet stvari. Meni se ta napoved ne zdi pretirana.

Toda ali smo pripravljeni na vse naloge, izzive in tveganja, ki jih internet stvari lahko prinese v naš vsakdanjik?

Veliko izzivov moramo še premagati. Zavedati se moramo vprašanj o zasebnosti, ki se lahko pojavijo z načini zbiranja podatkov, ki omogočajo profiliranje uporabnikov in njihovo identifikacijo v nepričakovanih uporabniških scenarijih. Varnost in varovanje podatkov je treba ustrezno in celovito obravnavati že od začetka.

Kaj so po vašem mnenju največje ovire na poti do uporabnih rešitev v svetu interneta stvari?

Med največjimi ovirami vidim državne regulacije pri podeljevanju frekvenčnega spektra, vzdržljivost akumulatorjev v napravah, stroške ter vprašanja varnosti in zasebnosti. Na primeru pametnih števcev, ki ponudnikom posredujejo podatke o uporabi električne energije, lahko vidimo tveganja: heker lahko stori kaznivo dejanje ponarejanja podatkov ali na podlagi podatkov ugotovi, kdaj je največja verjetnost, da v gospodinjstvu ne bo nikogar. Z vdorom na povezane pametne števce lahko nepridiprav celo onesposobi celotna energetska omrežja.

Pomembno je upoštevati razpoložljive kriptografske rešitve, pri čemer se pojavlja tudi vprašanje primernih kadrov. Že zdaj je težko dobiti strokovnjake, ki imajo ustrezna znanja za uvedbo interneta stvari. Razvila se bodo povsem nova specializirana delovna mesta, ki bodo zahtevala posebna znanja, a bodo zato tudi dobro plačana.

Večkrat ste javno povedali, da čez deset let ne bo več avtomobilov, kot jih poznamo danes. Kako se bomo leta 2026 prevažali naokrog?

Avtmobili bodo samovozeči prej, kot si mislimo. Najbrž je neizogibno, da bodo samovozeči avtomobili nadomestili tiste z vozniki, a to bo predvsem zato, ker bodo ljudje tako vpleteni v kiberprostoru, da se jim bo izguba časa za "ročno" vožnjo avtomobila zdela smešna. Veliko več tega se lahko naredi v povezanem svetu. Ni pa še jasno, kdaj bo družba stroju prepustila nadzor in se odpovedala vozniški vlogi. Starejše generacije doživljajo vozniški izpit in lastništvo avtomobila kot eno od svojih temeljnih pravic. Mlajše generacije, ki so odraščale ob igralnih konzolah in pametnih telefonih, pa morda niso več tako zaljubljene v vožnjo kot njihovi predniki.

Prav tako ste večkrat javno povedali, da nam nikoli ne bo uspelo popraviti temeljnih varnostnih pomanjkljivosti interneta. Kako sploh lahko živimo s tem, zlasti ko informacijska tehnologija vedno bolj vstopa v naša življenja?

Varnost je igra mačke z mišjo. Ko odkrijejo kakšno pomanjkljivost, jo popravijo, a so hekerji medtem že napredovali. Ob zagonu nekega novega varnostnega mehanizma je ta varen nekaj časa, a ga potem razbijejo. Potem spet pridejo popravki in cikel se ponovi. Tega ne bo nikoli konec.

Nova zakonodaja bo poostrila kazni za kiberkriminalce, a se bodo istočasno izboljšala tudi orodja za ohranjanje anonimnosti na spletu. Plačilne metode, kot je Bitcoin, bodo prav tako zmanjšale možnost sledljivosti. Več ko je ljudi na internetu, več je tam denarja in morebitni izkupiček računalniškega kriminala se povečuje. Boja dobrega proti slabemu ne bo nikoli konec. Brezupno sicer ni, a moramo se zavedati, da konca ni. Kriminal je del življenja, internet pa ne spreminja človeškega značaja.

Ali smo morda preveč odvisni od informacijske tehnologije? Ali mi upravljamo njo ali ona nas?

Dokler prednosti odtehtajo pomanjkljivosti, bomo informacijsko tehnologijo še naprej uporabljali. Tisti brez tehnoloških znanj bodo na slabšem. Izobraževanje, dostop do državnih ustanov, zabava in večina storitev se je že preselila v internet, zato bodo tisti, ki zavračajo dostop do interneta ali nimajo možnosti zanj, prikrajšani že v bližnji prihodnosti. Življenje se je za vedno spremenilo in časa se ne da ustaviti. Razen če bo svet ostal brez virov energije, bo večina poslovanja in informacij doma v oblaku.

Pravite, da je ta generacija zadnja, ki bo po svetu hodila brez naglavnih očal, ker bosta navidezna in nadgrajena resničnost (augmented reality) spremenili človeštvo. Toda ali si tega res želimo? Ali to morda ogroža naše človeško bistvo? Ali bomo pozabili, kako komunicirati med seboj – kot na primer mladi danes komaj še uporabljajo rokopis …?

Način komuniciranja se bo zagotovo spremenil. Se je že. Tradicija pošiljanja novoletnih voščilnic je v osnovi že umrla. Tudi klasičnih pisem ne pišemo več. Novih priključkov stacionarne telefonije skorajda ni več. Kinodvorane se borijo za preživetje. Odločili smo se, da bomo ostali doma, brskali po internetu in gledali Netflix. Najstniki komunicirajo prek sporočil. Da, tehnologija je spremenila našo komunikacijo, a je še prezgodaj ocenjevati, ali na boljše ali na slabše. Obstaja tendenca zaničevanja večine novih oblik komunikacij, a jih bomo morali sprejeti.

Koliko časa bomo torej še lahko živeli brez naglavnih očal?

Do trenutka, ko se bo pojavila "ubijalska" aplikacija. Svet je poln ljudi, ki prisegajo, da ne bodo nikoli sprejeli tehnologije. A če pogledate kamorkoli okrog sebe, boste težko našli nekoga, ki ni zatopljen v svoj mobilni telefon.

Kaj se bo zgodilo z nesrečneži, ki iz kakršnegakoli razloga ne bodo mogli slediti napredku digitalne spremembe? Ali se bo digitalna ločnica še bolj poglobila?

Zelo verjetno. Zdajšnja starejša generacija bo že kmalu imela težave, a za njih se je digitalna sprememba zgodila prepozno. Internet pospešuje napredek, in to na način, ki ga do zdaj še nismo videli. Kdo bi vam pred desetimi leti verjel, da bomo imeli interaktivne zemljevide z uličnim pogledom za skoraj vsak kotiček Zemlje? Kamorkoli se odpravljam, lahko prej ta kraj preverim na internetu. To je samo en primer, a življenje je nenadoma na mnogo področjih postalo znanstvena fantastika.

Pa so nam vse te spremembe olajšale življenje?

Na mnogo načinov so nam ga zares olajšale, informacije so zgolj prstni dotik stran. Toda na mnogo drugih načinov je življenje postalo težje. Dovolj je, da pomislite na stres zaradi neskončno službenih sporočil ali izpadov delovanja. Samo pomislite, kako ste jezni in nesrečni, če vam zmanjka energije v pametnem telefonu, če se vam naprava pokvari ali že zgolj, če nepričakovano ostanete brez internetne povezave!