Na vrhu Ovseja pozivi k večjemu vplivu organizacije

Voditelji so na srečanju večinoma pozivali k okrepitvi vpliva organizacije, še posebej pri reševanju konfliktov. Türk je imel ob robu vrha več dvostranskih srečanj.

Nazarbajev: Organizacija bi se morala prenoviti Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je v uvodnem nagovoru ob odprtju vrha menil, da bi se morala organizacija prenoviti ter v prihodnje več pozornosti posvečati preprečevanju konfliktov in gospodarskim vprašanjem. Pozval je tudi k sprejetju deklaracije o svetu brez jedrskega orožja ter verski strpnosti ter k vzpostavitvi forumov, ki bi obravnavali okoljska in čezmejna vprašanja.

Lavrov: Ovse potrebuje šok "Ovse potrebuje šok," pa je prepričan ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pojasnil je, da je Rusija skupaj z nekaterimi drugimi državami predlagala uvedbo strožjih pravil v posameznih institucijah v okviru Ovseja, vključno z uradom Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), misijami organizacije in proračunskimi postopki.

Clintonova: Ovse naj igra večjo vlogo pri stabilizaciji Afganistana Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je Ovse pozvala, naj igra večjo vlogo pri stabilizaciji Afganistana ter krepitvi vpliva organizacij za človekove pravice po svetu. V Afganistanu, s katerim imajo države Ovseja skupno 2000 kilometrov meje, bi organizacija po mnenju ameriške državne sekretarke lahko igrala pomembno vlogo pri izboljšanju varnosti na mejah, boju proti nezakoniti in spodbujanju zakonite trgovine, spodbujanju gospodarskega razvoja in razvoju državnih institucij.

"Ovse ima precej pomanjkljivosti kot instrument reševanja konfliktov" Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se je zavzel za krepitev Ovseja kot posrednika v konfliktih in opozoril na neuspeh organizacije pri reševanju zamrznjenih konfliktov. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je opozorila, da ima Ovse še vedno precej pomanjkljivosti kot instrument reševanja konfliktov.

Glavni cilj srečanja je krepitev zaupanja med državami Vrh, ki se ga udeležuje tudi slovenski predsednik Danilo Türk, je šele sedmi vrh organizacije, ki je zaživela s podpisom helsinške sklepne listine leta 1975. Glavni cilj srečanja naj bi bila krepitev zaupanja med sodelujočimi državami.

Türk s Karzajem o pogojih za umik tujih sil Türk bo udeležence vrha predvidoma nagovoril v četrtek, danes pa je imel ob robu številna dvostranska srečanja. V ločenih pogovorih s kolegoma iz Armenije in Azerbajdžana Seržem Sarkisjanom in Ilhamom Alijevom je Türk izpostavil zamrznjeni konflikt v Gorskem Karabahu, avtonomni oblasti v Azerbajdžanu, ki jo naseljujejo skoraj izključno Armenci. Z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem pa je govoril o vprašanjih, ki zadevajo politično zbliževanje v Afganistanu in ustvarjanje pogojev za umik tujih sil.

S Sikorskim in z Ruddom o ukrepih za izhod iz krize Türk se je sešel tudi s poljskim zunanjim ministrom Radoslawom Sikorskim, s katerim sta govorila predvsem o delovanju Evropske unije in ukrepih za izhod iz gospodarske in krize. O strategijah za izhod iz krize se je pogovarjal tudi z vodjo avstralske diplomacije Kevinom Ruddom.

Novinarji brez meja: Kazahstan ni primerna lokacija za vrh Ovseja Organizacija Novinarji brez meja pa je danes opozorila, da Kazahstan, kjer prihaja do obširnih kršitev svobode medijev in mišljenja, ni primerna lokacija za vrh Ovseja. Po mnenju organizacije je Ovse z vrhom v Kazahstanu postavil pod vprašaj svojo vlogo zaščitnika temeljnih pravic v Evropi.

Kazahstan je dobil presenetljivo dobre ocene predsedovanja Kazahstan je prva srednjeazijska in prva nekdanja sovjetska država, ki je prevzela predsedovanje Ovseju. Kljub slabim ocenam, ki jih dobiva režim predsednika Nursultana Nazarbajeva na področju demokratizacije družbe in človekovih pravic, pa je Kazahstan dobil presenetljivo dobre ocene predsedovanja. Prihodnje leto bo predsedovanje prevzela Litva.