Potem ko češki parlament ni izglasoval zaupnice vladi premiera Jirija Rusnoka, postaja vse verjetneje, da se bodo Čehi še letos, morda že oktobra, podali na predčasne parlamentarne volitve.
Do volitev bi lahko prišlo s samorazpustitvijo parlamenta, za kar naj bi se po sredinem glasovanju o zaupnici vladi že oblikovala potrebna ustavna večina 120 od skupno 200 poslancev.
Volitve že oktobra?
Češke stranke bodo predvidoma razpravljale o morebitnem sklicu izredne seje parlamenta, na kateri bi nato odločali o razpustitvi parlamenta. Kot eden od možnih terminov za volitve se medtem že omenja konec oktobra. Predsednik države je namreč volitve po ustavi dolžan sklicati, tako da so izvedene v največ 60 dneh po razpustitvi parlamenta. Redne volitve bi sicer verjetno potekale maja prihodnje leto.
Češki parlament je vladi Jisija Rusnoka izglasoval nezaupnico, 93 poslancev je zaupnico vladi podprlo, 100 jih je bilo proti. Proti so glasovali poslanci konservativne Demokratske državljanske stranke (ODS), liberalno-konservativni TOP 09 in manjša stranka LIDEM. Za zaupnico vladi so glasovali poslanci levosredinskih socialdemokratov (ČSSD), komunistov in stranke Javne zadeve. Po poročanju agencij se je pokazalo, da so bili pri glasovanju odločilni glasovi neodvisnih poslancev.
Rusnok bo odstopil
Po češki ustavi mora Rusnokova vlada, ki je bila imenovana julija, zdaj poslati odstop predsedniku države Milošu Zemanu. Rusnok je po glasovanju napovedal, da bo to storil brez oklevanja. Vlada bo medtem opravljala tekoče posle, dokler ne bo predsednik Zeman imenoval nove.
Zeman je dal sicer poslancem jasno vedeti, da nove vlade ne namerava imenovati še nekaj tednov. Kot razlog je navedel napoved državnega pravobranilstva, da bo v prihodnjih tednih dosežen napredek v preiskavi korupcijske afere, povezane tudi s prisluškovanjem, v katero je bila vpletena Jana Nagyova, vodja kabineta nekdanjega češkega predsednika vlade Petra Nečasa. Zaradi te afere je Načas tudi odstopil 17. junija.
Zeman lahko čaka na prihodnje volitve
Rusnokov kabinet se ne glede na vse lahko obdrži na oblasti do prihodnjih volitev, predvidenih za maj 2014. Ustava predsedniku države namreč nalaga, da mora, če zaupnica vladi ni izglasovana, poiskati novega mandatarja, a mu ne določa roka, do kdaj mora to storiti. Tako lahko Zeman, ki noče niti predčasnih volitev niti nove desnosredinske vlade, preprosto čaka, kar očitno tudi namerava.