Nedelja, 29. 8. 2021, 20.05
3 leta, 2 meseca
Mož, ki je nehote pomoril na milijone ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
41
Cempoala, od katere so zdaj ostale samo ruševine, je bila prva naselbina staroselcev v Mehiki, v kateri je izbruhnila epidemija črnih koz.
Indijance oziroma ameriške staroselce so zdesetkale številne nalezljive bolezni, ki so jih s sabo prinesli Evropejci. Najprej so udarile črne koze, za katerimi je menda bolehal nek član španske odprave iz leta 1520.
Selitve ljudstev so pogosto sprožile morilske epidemije nalezljivih bolezni. Tako se zadnje čase zgodovinarji in arheogenetiki ubadajo z vprašanjem, ali so morda pred okoli pet tisoč leti nalezljive bolezni, ki so jih prinesla z vzhoda stepska ljudstva, zdesetkala takratno evropsko prebivalstvo. To bolezen nekateri imenujejo kamenodobna kuga.
Justinijanova kuga in priseljevanje Slovanov
Konec prve polovice šestega stoletja je v času vladavine bizantinskega cesarja Justinijana izbruhnila kuga, ki je verjetno prišla v Evropo iz Egipta. Ta kuga je pomorila veliko ljudi tudi na Balkanu. Nekateri raziskovalci preteklosti so prepričani, da je prav upad prebivalstva na Balkanu, ki ga je povzročila epidemija, Slovanom pomagal pri osvajanju in naseljevanju tega območja.
Srhljiva črna smrt
Trgovski stiki med različnimi deli sveta so v 14. stoletju pomagali širiti tako imenovano črno smrt, bubonsko kugo, ki jo povzroča bakterija yersinia pestis. Po nekaterih ocenah naj bi zaradi črne smrti umrla kar polovica takratnih Evropejcev. Morila je tudi po Aziji in Afriki. Na ameriško celino, ki je bila izolirana od evrazijskega prostora, bolezen ni prišla.
Risba iz 16. stoletja, ki prikazuje, kako so črne koze morile med Azteki.
Pač pa so številne smrtonosne bolezni, na katere ameriški staroselci niso bili odporni, prišle po evropskem odkritju novega sveta. Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari v svoji knjigi Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti piše o tem, kako je 5. marca 1520 s Kube odplulo proti Mehiki maloštevilno špansko ladjevje. Šlo je za odpravo, ki jo je vodil Panfilo de Narvaez.
Bolehni afriški suženj
Na ladjah je bilo 900 španskih vojakov, nekaj afriških sužnjev, konji in strelno orožje. Med afriškimi sužnji je bil tudi Francisco Eguia (Harari njegovo ime piše kot Francisco de Eguia, op. p.). Ta je bil okužen z virusom črnih koz. Ko so se Španci izkrcali v Mehiki, so se na njegovi koži prvič pojavili mehurčki.
V kraju Cempoala, v katerem so živeli predvsem pripadniki staroselskega ljudstva Totonak (ti so bili španski zavezniki v vojni proti Aztekom), so bolnega sužnja nastanili v hiši neke staroselske družine.
Črne koze morijo Indijance
Seveda je okužil vse člane družine, ti pa potem svoje sosede. Cempoala se je hitro spremenila v pokopališče, preplašeni begunci pa so bolezen prinesli tudi v druge kraje. Virus se je tako razširil po vsej Mehiki in tudi v sosednje dežele.
Kot piše Harari, je v nekaterih staroselskih naselbinah umrla polovica prebivalstva. Črne koze so v Mehiško dolino prišle septembra 1520, oktobra pa v azteško prestolnico Tenochtitlan. V mestu, ki je imelo 250 tisoč prebivalcev, je zaradi črnih koz umrla najmanj tretjina meščanov. Bolezen naj bi bila usodna tudi za azteškega vladarja Cuitlahuaca.
So bolezni pomorile devetdeset odstotkov staroselcev?
Marca 1520 je v Mehiki živelo 22 milijonov prebivalcev, decembra jih je živelo le še 14 milijonov, piše Harari. Po črnih kozah so prišle še gripe, ošpice in druge nalezljive bolezni. Do leta 1580 je v Mehiki ostalo samo še slaba dva milijona prebivalcev.
Havaji so zaradi nalezljivih bolezni, ki so jih prinesli Evropejci, izgubili veliko število staroselskih prebivalcev.
Pomor na Havajih
Do podobne zgodbe je prišlo na Havajih. Tjakaj je 18. januarja 1778 priplul britanski raziskovalec kapitan James Cook. Na Havajih naj bi tedaj živelo pol milijona ljudi. Ti nikoli niso bili izpostavljeni ne ameriškem ne evropskim boleznim.
Cook in drugi člani posadke so na Havaje prinesli klice gripe, jetike in sifilisa. Pozneje so prišle še črne koze in tifus. Leta 1853 je na Havajih živelo le še 70 tisoč ljudi, še piše Harari.
41