Kosovski eksodus v Evropo (foto in video)

Pred nekaj dnevi so madžarski policisti na vlaku med Madžarsko in Münchnom odkrili 250 državljanov Kosova, ki so brez dokumentov želeli potovati v Nemčijo. Tiste, ki so potovali z družinami, so namestili v začasno begunski center v mestu Gyur, 22 so jih aretirali zaradi ilegalnega prehoda meje. Samo zadnji konec tedna so v okrožju Bács-Kiskun ujeli 683 ljudi v 88 različnih skupinah, ki so skušali ilegalno prestopiti srbsko-madžarsko mejo. Glede na podatke na spletni strani police.hu so vsi zaprosili za azil, od vseh ujetih pa je bilo kar 142 otrok.

Madžarski župan na meji zahteva zid Število ilegalnih priseljencev, ki skušajo prestopiti mejo med Srbijo in Madžarsko, se je v zadnjem času tako drastično povečalo, da je župan obmejnega madžarskega kraja zahteval, da na meji zgradijo ograjo, tako kot jo imajo na zunanjih evropskih mejah Bolgari in Grki.

Župan kraja Asotthalom Laszlo Toroczkai meni, da bi 20 kilometrov dolga ograja rešila težavo, saj bi šla čez gozd, kjer zdaj ponoči mejo prečka največ nelegalnih priseljencev. Sicer je celotna meja med Srbijo in Madžarsko dolga 151 kilometrov.

"Trenutno na meji ni nobenega nadzora. Med pribežniki so lahko tudi teroristi in kriminalci. Ograja bi bila zaščita tudi za Zahodno Evropo," je za Reuters dejal župan, sicer član skrajno desničarske stranke Jobbik: "Na lokalnih avtobusih do Szegeda je toliko pribežnikov, da naši krajani zjutraj ne morejo na avtobus in zato zamudijo v službo."

"Na Madžarskem ni prostora za ekonomske migrante" Na madžarskem uradu za imigracijo so letos dobili že 13 tisoč prošenj za azil, medtem ko jih je lani v vsem letu bilo 43 tisoč. Nelegalno priseljevanje je postalo na Madžarskem politična tema. Madžarski premier Viktor Orban je pred dnevi začel ostro vojno proti nelegalnemu priseljevanju in predstavil ukrepe.

"Madžarska mora zapreti svoja vrata. Ekonomsko migracijo moramo obdržati na ničli. Prav nobene potrebe ni po niti enem ekonomskem migrantu na Madžarskem," je za madžarsko agencijo MTI dejal Antal Rogan, poslanec Orbanove vladajoče stranke Fidesz, ki je še zatrdil, da je to Orbanov citat, ki jim ga je premier izrekel za zaprtimi vrati med sestankom stranke na temo priseljevanja.

Poslanci vladajoče stranke so sklenili, da bodo sprejeli vse potrebne zakonodajne ukrepe, da bodo zaščitili madžarske meje. "Ne moremo čakati na Evropsko skupnost. EU bo gotovo spremenila svojo priseljensko politiko, a to bo morebiti za Madžarsko že prepozno," je dodal poslanec.

Po podatkih madžarskega Helsinškega monitorja je država lani res sprejela 20-krat več priseljencev kot dve leti pred tem – skupno na leto odobrijo azil okoli 500 ljudem. Toda 80 odstotkov vseh ilegalnih priseljencev zapusti Madžarsko že po nekaj dneh ali tednih, ko prestopijo mejo in zaprosijo za azil. Odpotujejo naprej, največkrat proti Nemčiji.

"Madžarska ni ciljna država pribežnikov," je za APF dejal Gabor Gyulai, koordinator begunskega programa Helsinškega monitorja: "Na Madžarskem ni begunske krize in izjave politikov, da bodo priseljenci uničili državo, je le preusmerjanje pozornosti. Res pa je, da imajo v nekaterih obmejnih krajih težave zaradi nelegalnih prestopov meje."

Siromaštvo brez perspektive Polovica vseh nelegalnih pribežnikov na Madžarsko je s Kosova. Med vsemi letošnjimi prosilci za azil na Madžarskem je bilo deset tisoč prebivalcev Kosova, lani jih je bilo v vsem letu šest tisoč. Po podatkih Združenih narodov se je število priseljencev s Kosova drastično začelo večati septembra lani.

Po pisanju prištinskih medijev je v dveh mesecih s Kosova odšlo več kot 40 tisoč prebivalcev, kar je velika številka glede na to, da je po podatkih Evropskega urada za azil v zadnjih petih letih za azil v EU zaprosilo 70 tisoč prebivalcev Kosova.

Visoki komisariat za begunce Združenih narodov kot vzrok za nenadno povečano število beguncev s Kosova navaja lažji potovalni režim za prebivalce Kosova, predvsem za potovanje prek Srbije. Poleg tega pa je na Kosovem trenutno nestabilna politična situacija z visoko stopnjo brezposelnosti in razširjeno korupcijo, ki slabi gospodarstvo in prebivalstvo potiska v siromaštvo.

"Obiskali smo nekaj begunskih središč na Madžarskem in državljani Kosova so nam zagotavljali, da so se za pot v Evropo odločili, ker doma ne vidijo perspektive in so na robu skrajne revščine," je za Reuters povedal Erno Simon, tiskovni predstavnik Komisariata za begunce ZN v Budimpešti.

Povprečna plača na Kosovu je 260 evrov, vsaka tretja družina pa naj bi živela celo z manjšo mesečno vsoto. "Pričakovanja ob neodvisnosti Kosova so bila visoka, ljudje pa imajo zdaj več svobode in manj denarja," je za časopis Osservatoria Balcani e Caucaso dejal kosovski politolog Ibrahim Rexhepi: "Pomanjkanje perspektive jih sili v migracijo. A to bi lahko razumeli tudi kot upor proti splošnem stanju na Kosovu in političnem vodstvu, ki jim ne ponudi ničesar."

Natrpani nočni avtobusi iz Prištine Večina prebivalcev Kosova do Madžarske potuje z avtobusom prek Beograda in Subotice. Po poročanju Blica so avtobusi iz Prištine do Beograda in Subotice tako zasedeni, da je treba vozovnico rezervirati vsaj teden dni vnaprej. Vsako noč na tej relaciji pelje deset avtobusov, saj so prevozniki zaradi povpraševanja dodali nove avtobuse.

"Največja gneča je v soboto. Kaj takega se ni še nikoli zgodilo, da bi bila na postaji taka gneča," je za srbski časopis dejal zaposleni na avtobusni postaji v Subotici. Na družbenih omrežjih se pojavljajo posnetki prepolnih avtobusov s Kosova, na katerih celotne družine potujejo proti srbsko-madžarski meji. Po podatkih potnikov naj bi bilo na avtobusih tudi do 200 ljudi.

"Slišal sem, da Nemčija, Švica in Francija izdajajo azile, zato sem šel na pot. Četudi bi ostal na Madžarskem, je to bolje kot pa na Kosovu. Oblasti ne morejo zaustaviti tega, da gremo, saj moramo od nečesa živeti. Plačal sem 300 evrov nekomu, da me bo odpeljal na Madžarsko," je za Blic dejal 39-letni Kosovec, ki je po dveh dneh čakanja v Subotici odšel proti Madžarski.

Po navedbah nevladnih organizacij so tihotapci ilegalnih pribežnikov izkoristili poti, ki so jih pred tem uporabljali begunci iz Afganistana, Iraka in Sirije.

Kosovo bi kaznoval svoje ilegalne migrante Da je situacija skrb vzbujajoča, se zaveda tudi vlada na Kosovu. Kosovski minister za izobraževanje Azem Guri je za Reuters dejal, da je od septembra šolo na Kosovu zapustilo 5200 učencev, ker so se skupaj z družino preselili v Evropsko skupnost.

Kosovski notranji minister Skender Hyseni se je pretekli teden srečal z ambasadorjem Evropske skupnosti v Prištini, da bi našli skupno rešitev. Minister je sicer krivdo za položaj zvalil na tihotapce: "To so kriminalci, ki služijo na račun nesreče prebivalcev Kosova."

Na kriznem sestanku sta se sestala tudi kosovska predsednica Atifete Jahjaga in premier Isa Mustafa. Državljanom Kosova želijo predvsem razložiti dejstva o azilu v Evropski skupnosti. Resnici na ljubo, večini državljanov Kosova, ki nelegalno pribežijo v EU, tega ne odobrijo.

Kosovski parlament je te dni sprejel resolucijo o preprečevanju ilegalne migracije državljanov Kosova. Pripravljajo spremembo zakona, po katerem naj bi bila za tiste, ki ilegalno potujejo v Evropo, zagrožena denarna kazen 7500 evrov. A kot je dejal eden izmed kosovskih ilegalnih pribežnikov na Madžarskem: "Raje grem v zapor, kot pa da živim v bedi."