Kirgiška opozicijska stranka dobila parlamentarne volitve

Presenetljivo je zmagala nacionalistična stranka, ki je zvesta odstavljenemu predsedniku Kurmanbeku Bakijevu.

Sedeže v parlamentu si bo razdelilo skupno pet strank Prvi izidi zmago na parlamentarnih volitvah tako pripisujejo stranki Ata-Žurt, katere voditelj je bil minister v vladi nekdanjega kirgiškega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Sedeže v parlamentu si bo razdelilo skupno pet strank, nobena pa ni dobila večine, je povedal predsednik kirgiške volilne komisije. Ata-Žurt bo tako sklenila koalicijo z eno izmed drugih štirih strank, ki so prestopile petodstotni prag za vstop v parlament.

Rezultati so objavljeni s tritedensko zamudo, saj so pristojne službe morale raziskati sume poneverb. Poleg tega je obstajala bojazen, da bo razglasitev rezultatov v državi sprožila nov val nemirov.

Parlamentarne volitve v Kirgizistanu so pripravili po nemirih v začetku leta. Bakijeva, ki se je na oblast povzpel s t.i. revolucijo tulipanov leta 2005, so strmoglavili z oblasti v začetku leta. To je vodilo v krvavo revolucijo aprila letos, v kateri je umrlo 87 ljudi. Bakijev se je po aprilskih krvavih dogodkih preselil v Belorusijo, na čelo države pa se je povzpela njegova podpornica v revoluciji leta 2005 Roza Otunbajeva. Pod slednjo so junija Kirgizi na referendumu podprli novo ustavo, ki je v državi uvedla parlamentarni sistem.

Otunbajeva ni izpolnila pričakovanj sodržavljanov A predsednica Otunbajeva, ki naj bi na čelu države ostala do 31. decembra 2011, ni izpolnila pričakovanj svojih sodržavljanov, čeprav je ves čas vztrajala, da bo na čelu države le začasno. Sicer pa naj bi komaj kdo verjel, da bi v patriarhalni regiji, kjer večinoma vladajo diktatorji ali poldiktatorji, Kirgizistan lahko iz krize pripeljala ženska, dodajajo politični komentatorji.

In kriza v državi je huda. Aprilski krvavi revoluciji so namreč na jugu države, predvsem v mestih Oš in Džlal-Abad, junija sledili hudi nemiri med etničnimi Uzbeki in Kirgizi. V njih naj bi umrlo 2000 ljudi, več sto je bilo ranjenih, več sto tisoč Uzbekov pa je bilo primoranih zapustiti domove.