Kdo v Evropi je za Nemce in kdo za Grke?

Grška dolžniška kriza se še vedno zapleta. Grki bi radi pomoč iz stalnega reševalnega mehanizma ESM, vprašanje pa je, ali bodo predlagali ustrezne reforme.

Nemški Goljat in grški David? Nemčija proti Grčiji. Nemčija kot evropski gospodarski orjak, ki je vzpostavila hegemonijo na stari celini in narekuje ubogi Grčiji zategovanje pasu in peha Grke v revščino. Tako si privrženci Sirize, v egejski državi in vsepovsod po stari celini, predstavljajo grško dolžniško krizo.

V resnici je to poenostavljanje, ki ne ustreza resnici. Politika Sirize in grškega premierja Aleksisa Ciprasa ima namreč med evrskimi državami veliko nasprotnikov. Številni voditelji evrskih držav imajo celo bolj ostro mnenje o Grčiji kot na primer nemška kanclerka Angela Merkel ali nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.

Balti so jezni na sredozemske Grke Tako je po torkovem vrhu voditeljev evrskih držav predsednica Litve Dalia Grybauskaite razočarana nad tem, da Grki niso pripravili predloga reform, ampak (spet) obljubili, da bodo to naredili jutri, jezno dejala: "Za grško vlado je vedno 'manana' (španska beseda za jutri, op. p.). Vsak dan je lahko 'manana'."

Kot piše britanski časnik The Guardian, je guverner latvijske centralne banke Ilmars Rimševičs po nedeljskem referendumu, na katerem so Grki zavrnili zadnji predlog posojilodajalcev, dejal, da je "pogumni" grški narod (beseda pogum je bila mišljena ironično, op. p.) izglasoval svoj izstop iz evroobmočja.

Balti nočejo dajati denarja bogatejšim Grkom Prav baltske države (Estonija, Litva in Latvija) so najbolj ostre nasprotnice popuščanju Grčiji. Razloga za trdo stališče sta dva. Prvič, same so se po izbruhu krize leta 2008 znašle v hudih težavah, a so z reformami in varčevalno politiko za razliko od Grkov, ki nasprotujejo reformam, a bi radi vseeno denar, prebrodile najhujše.

Drugič, baltski narodi, ki imajo nižji standard od Grkov, ne želijo dajati denarja za Ciprasove obljube grškim volivcem (višje minimalne plače, višje pokojnine, zaposlovanje novih javnih uslužbencev ...).

Nizozemci tudi v "nemškem" taboru Ne pozabimo, da je Estonija, ki je postala članica evroobmočja leta 2011, leta 2012 v okviru drugega programa pomoči prezadolženi, a še vedno bogatejši Grčiji, že dala večstomilijonska poroštva. Seveda nočejo v egejski finančni sod brez dna zmetati še več denarja.

Tudi Nizozemci so glede Grčije tesni nemški zavezniki. Šef evroskupine, finančnih ministrov evrskih držav, je prav nizozemski finančni minister in član nizozemske delavske stranke Jeroen Dijsselbloem. Tudi nizozemski premier, konservativno-liberalni Mark Rutte, ni popustljiv do Grčije.

Evrske države razdeljene na tri tabore Nemški časnik Die Welt je tako po torkovem vrhu voditeljev držav v evroobmočju razdelil evrske države na tri bloke: na države, ki so za popuščanje Grčiji, na države, ki nasprotujejo popuščanju Grčije, in na neodločeni tabor.

Tabor tistih držav, ki so za popuščanje Grčiji in za novo pomoč, sestavljata Francija in Ciper. Podobno stališče kot ti dve državi imajo tudi Evropska komisija in ZDA (ki seveda niso članica evroobmočja).

Naši sosedi še neodločeni, Nemci pa Slovenije sploh niso opazili Tabor držav, ki nasprotujejo popuščanju Grkom, sestavljajo poleg Nemčije še (vrstni red je sestavljen glede na to, kako trdo je njihovo stališče do Grčije, op. p.) baltske države (Estonija, Litva in Latvija), Slovaška, Finska, Španija, Portugalska, Irska, Malta, Belgija, Nizozemska in Luksemburg.

Med neodločenimi državami sta dve naši sosedi: Italija in Avstrija. In v kateri tabor je nemški časnik prištel Slovenijo? Nikamor. Preprosto jo je izpustil.